Franja

abri [abri] masculin zavetje, zavetišče, zaklonišče; bunker; militaire kritje; figuré zaščita, varstvo

sans abri brez strehe, brez zavetja
sans abri masculin brezdomec
à l'abri de zavarovan, varen pred
à l'abri d'un arbre pod drevesom, zaščiten od drevesa
à l'abri des chars, des gaz zavarovan, varen pred tanki, plini
à l'abri des vues varen pred pogledi, neviden
abri antiaérien, contre avions protiletalsko zaklonišče
abri bétonné betonski bunker
abri en montagne gorsko zavetišče
abri à l'épreuve des bombes pred bombami varno zaklonišče
abri de mitrailleuse strojnično gnezdo
abri contre le vent zaklonišče proti vetru
être à l'abri du besoin imeti sredstva za življenje
je suis à l'abri de pareilles erreurs take zmote pri meni niso možne
les papiers sont à l'abri papirji so na varnem
il est à l'abri de tout soupçon noben sum ne more pasti nanj
mettre à l'abri pod streho, na varno spraviti
se mettre à l'abri stopiti pod streho, militaire iti v kritje
se mettre à l'abri du feuillage stopiti v senco
se mettre à l'abri du vent zakloniti se pred vetrom

abrigo moški spol zavetje, pribežališče; streha, krov, okrilje, prenočišče, zavetišče; varstvo, zaščita; (topel) površnik; suknja; ogrinjalo

abrigo de caballero površnik
abrigo corte sastre tesno se prilegajoč damski plašč
abrigo de entretiempo lahak površnik
abrigo de señora ogrinjalo, vrhnja halja
traje de abrigo topla obleka
al abrigo de zavarovan proti

abriter [-te] verbe transitif pod streho vzeti, dati zavetje, zaščito, varstvo (quelqu'un komu); zaščititi, zavarovati; skriti, (s)hraniti, postaviti v zavetje

abriter quelqu'un sous son parapluie koga pod dežnik vzeti
cet hôtel peut abriter 200 personnes ta hotel vzame pod streho 200 oseb, ima 200 ležišč
abriter du soleil varovati, ščititi pred soncem
s'abriter poiskati zavetje, iti na varno, zavarovati se (contre, de proti); militaire iti v kritje

accident [ǽksidənt] samostalnik
nezgoda, nesreča; naključje, slučaj; dodatna lastnost; postranska stvar

by accident slučajno
mere accident golo naključje
a chapter of accidents vrsta nezgod
fatal accident smrtna nesreča
accident insurance zavarovanje proti nezgodam
to meet with an accident ponesrečiti se
quite an accident golo naključje
barring accidents če ne nastane nepričakovana ovira
accident squad raziskovalci nesreče

accidente moški spol nebistvenost; slučaj, pripetljaj, dogodek; nezgoda; medicina onesveščenje; (slovničen izraz) obrazilo, končnica

accidente de trabajo nezgoda pri delu
seguro contra los accidentes zavarovanje proti nezgodam, nezgodno zavarovanje

acculer [aküle] verbe transitif v zagato spraviti, figuré ob zid pritisniti, ugnati koga (v kozji rog)

s'acculer s hrbtom se postaviti (à, contre ob, proti); vzpenjati se (konj)
acculer quelqu'un aux extrémités pritirati koga do skrajnosti
acculer quelqu'un au désespoir pritirati koga v obup
être acculé à la faillite priti v konkurz, na boben

accusation [-sjɔ̃] féminin tožba, obtožba; obdolžitev

acte masculin d'accusation obtožnica
cette accusation d'incapacité est injustifiée ta obdolžitev nesposobnosti ni upravičena
faire une accusation tožiti
mettre en accusation obtožiti
porter une accusation contre (juridique) vložiti tožbo proti, obtožiti, obdolžiti koga
les principaux chefs d'accusation glavne točke obtožbe

acheminer [ašmine] verbe transitif napotiti; odpraviti (vers proti), odposlati; voditi, peljati

s'acheminer napotiti se, kreniti, odpraviti se (vers la ville proti mestu)
acheminer les médicaments par avion odposlati zdravila z letalom
acheminer la correspondance de Paris vers les villes de province odprava pisemske pošte iz Pariza v provincialna mesta
acheminer un train supplémentaire sur Zagreb odpraviti dodaten vlak proti Zagrebu
l'abus de l'alcool l'achemine vers la déchéance čezmerno uživanje alkohola ga vodi v propad

action¹ [ǽkšən] samostalnik
dejanje, delovanje; učinek; borba, boj
pravno proces, sodni postopek; hoja (npr. konja); mehanizem

to be in action delovati
action of the bowels izpraznitev črevesa
to bring (ali enter, lay) an action against s.o. (ob)tožiti koga
full of action delaven, prizadeven
in full action v polnem obratu
to go into action iti v boj
a man of action mož dejanj
mode (ali line) of action postopek
overt action against odkrit nastop proti
to put out of action izločiti iz borbe
to take prompt action takoj ukrepati
to be killed (ali to fall) in action pasti v boju
actions speak louder than words po delu, ne po besedah cenimo človeka
sphere of action delokrog
radius of action akcijski polmer

adentro noter, notri, znotraj, na znotraj

mar adentro proti morju
ser muy de adentro en a/c. dobro podkovan biti v čem
para sus adentros v svoji notranjosti, v sebi, zase

adjudicataire [adžüdikatɛr] masculin izdražitelj (na dražbi); submitent

se rendre adjudicataire de quelque chose izdražiti kaj (proti najvišji ponudbi)

adverse [ǽdvə:s] pridevnik (adversely prislov) (to čemu)
nasproten, sovražen; priskuten; škodljiv, neugoden

(trgovina) adverse balance pasivna bilanca
adverse fate (ali fortune) nezgoda, smola
adverse party nasprotnik
adverse majority večina proti
to be adverse to s.th. nasprotovati čemu

afflātus (adflātus) -ūs, m (afflāre, adflāre)

1. pihanje na kaj, proti čemu, piš, sapa: denegat afflatusque Cels., afflatus et vis frigoris Sen. ph., affl. Favonii, ventorum Plin., affl. montium Plin. sapa s planin, planinski zrak, maris ali maritimus Plin. sapa z morja, morski zrak; occ.
a) živalski dih, puh, puhanje: Sil., fulmen ab ore (apri) venit: frondes afflatibus ardent O., (polypus) afflatu terribili canes agebat Plin.
b) žareči, ognjeni, vroči puh: af. ex terrā Ci., ignium, vaporis L., trunci pars solis afflatu peraruit Col. od sončnega žara, corporis iacentis pestifero afflatu vicinā regione pollutā Val. Max. od kužnega puha (duha); pren.: iuncturae... leni afflatu simulacra refovent Plin. z lahnim, blestečim nadihom.
c) gram. pridih, aspiracija: sine afflatu (t.j. brez h) Varr.

2. pren. navdih: oracula divino adflatu funduntur Ci., nemo... vir magnus sine aliquo adflatu divino umquam fuit Ci., sine quodam adflatu quasi furoris Ci.

afflīctiō (adflīctiō) -ōnis, f (afflīgere, adflīgere)

1. sunek, udarec proti čemu, v (na) kaj: afflictiones corporis Aug.

2. pren.
a) stiska, poniž(ev)anje: Cass.
b) potrtost, pobitost, žalost: Vulg., afflictionis irritae supervacua vexatio Sen. ph.

Āfricus 3 (Āfer) afriški, punski: Africa terra Enn. ap. Ci., L. Afrika = punska dežela, bellum = druga punska vojna: L. ali = Cezarjeva vojna v Afriki: C., Vell., triumphus Vell. (po Cezarjevi afr. vojni), bella Sil. Sifakove vojne proti Puncem, praesidia L., ora L., litus Plin., mare S., T. ali pelagus Mel. morje ob Kartagini, ventus Africus Ci. ali Africus ventus L. (= subst. Āfricus -ī, m). Subst.

1. Āfricus -ī, m (sc. ventus) (deževni) jugozahodnik, odjužnik: auster... in Africum se vertit C., qui portus ab Africo tegebatur, ab austro non erat tutus C., creber procellis V., decertans Aquilonibus, luctans Icariis fluctibus, protervus H., praeceps H. privrševajoči, furibundus et ruens Sen. ph. Pooseb.: Āfricus pater Pr. Od tod zopet adj.: Africae procellae H.

2. Āfrica -ae, f (sc. terra) Afrika, in sicer
a) v širšem pomenu Afrika, ki so jo Grki imenovali Λιβύη: in divisione orbis terrae plerique in parte tertia Africam posuere S.; met. Afričani: Africa terribilis Varr. ap. Non., in omni Africa, quae procul a mari incultius agebat S.
b) v ožjem pomenu kartaginsko ozemlje z deželo med obema Sirtama, pozneje rim. pokrajina (Africa propria ali Africa provincia): Africam, arcem omnium provinciarum natam ad bellum contra hanc urbem gerendum obtinere Ci., Utica atque Hippo valentissimae urbes totius Africae N.; pren. Afričani, preb. te pokrajine: Varr., Ci. ep.
c) v najožjem pomenu le pokrajina, imenovana Zeugis ali Zeugitana (regio), z glav. mestom Kartagino: a Tusca Zeugitana regio et quae proprie vocetur Africa est Plin. — Od tod adj. Āfricānus 3 afriški, v Afriki, iz Afrike: possessiones N., bellum Ci. idr. Cezarjeva vojna v Afriki, rumores Ci. in causae (homatije) Ci. v tej vojni, Africanae gallinae Varr., Col. pegatke, Afr. mures Plin. afriške miši, pri Pl. šalj. = „panterji, tigri in levi“, Africanae ferae Ci. ep. ali Africanae bestiae Varr. ali subst. Āfricānae -ārum, f (sc. ferae) L., Plin., Plin. iun., Suet. afriške zveri = panterji, leopardi, tigri in levi za igre v amfiteatru. — Kot priimek
a) dveh Scipionov, ki sta se zmagovito bojevala s Punci: Āfricānus -ī, m Afričan (gl. Cornēlius).
b) boginje Cerere v Afriki, ki so ji kot svečenice služile vdove, ki se niso več hotele omožiti: Āfricāna -ae, f Afriška: Tert.

afternoon [á:ftənú:n] samostalnik
popoldan

good afternoon! dober dan! (pozdrav popoldne)
in the afternoon of his life proti koncu njegovega življenja
hudomušno afternoon farmer lenuh

agenda samostalnik
1. pogosto v političnem kontekstu (načrt dejavnosti) ▸ agenda [tennivalók sora]Digitalna agenda zastavlja visoke cilje glede širokopasovnih povezav. ▸ A digitális agenda ambiciózus célokat tűz ki a szélessávú internet fejlesztése terén.
Boj proti terorizmu se je znašel na vrhu evropske agende po januarskih terorističnih napadih v Parizu. ▸ A januári párizsi terrorista támadások után a terrorizmus elleni harc az európai agenda élére került.
Obama bo v svojem inavguracijskem govoru podal orise svoje agende za naslednja štiri leta. ▸ Beiktatási beszédében Obama ismertette a következő négy évre vonatkozó célkitűzéseit.
Politične stranke bodo med kampanjo pazljive, katera vprašanja in teme bodo postavile na vrh svoje agende. ▸ A politikai pártok a kampányban óvatosan választják meg, hogy milyen kérdéseket és témákat helyeznek üzeneteik középpontjába.
Svet mora v implementaciji nove razvojne agende upoštevati demografske spremembe v naslednjih 15 letih. ▸ Új fejlesztési agendájának megvalósítása során a világ kénytelen lesz figyelembe venni a következő 15 év demográfiai változásait.

2. (motiv; namen) ▸ agendaV ospredje tako pridejo tisti, ki imajo v ozadju kakšno agendo. ▸ Azok kerülhetnek előtérbe, akik hátterében valamilyen agenda áll.
Veleposlaniki ne morejo imeti svojih lastnih političnih agend. ▸ A nagyköveteknek nem lehet saját politikai agendájuk.
Mediji imajo svojo agendo, svoje (tudi komercialne) interese, ki jih želijo zadovoljiti. ▸ A médiumoknak saját agendájuk van, és olyan (többek közt kereskedelmi) érdekeik, melyeket szeretnének kielégíteni.

Agēsimbrotos -ī, m (Ἀγησίμβροτος) Agezimbrot, pomorski poveljnik z Rodosa, ki se je boril proti mlademu Filipu Makedonskemu: L.

agger -eris m (aggerere) „vse, kar se nanosi za utrdbo“

1. gradivo za nasip (zemlja, ruševine, kamenje, drevje, pesek): aggerem petere Ci. iti po..., comportare aggerem C., cratibus atque aggere paludem explere ali aggere et cratibus fossas explere C. ali fossas aggere complere V., cavernas aggere implere Cu., trabes multo aggere vestire C., rates terra et aggere integere C.; pesn.: tecta aggere moliri V. graditi in z zemljo utrditi, tepidoque onerabant (ossa) aggere terrae V.

2. met. zemeljski namet, nasip, okop: terreus Varr., terreno ex aggere bustum V., agrestis T. zemeljski nasip kot poljska ograja; taborski nasip: sedes castrorum in morem... aggere cingit V.; oblegovalni nasip: aggerem struere T. ali exstruere, instruere C. ali iacere C., S. ali erigere Lucan. napraviti, nasuti, aggerem ad urbem promovere (za napad) L., aggeribus ignes inicere L. zažgati (ti nasipi so bili namreč deloma iz protja in vejevja); pren.: esset... agger Italiae oppugnandae Graecia Ci.

3.
a) rimski mestni okop: aggere et fossis et muro circumdat urbem (Servius) L. (ta okop je bil na vzhodu mesta od Kolinskih do Eskvilinskih vrat) = agger Tarquinii Superbi Plin. (ker ga je ta kralj povišal) = agger maximus Ci. (bil je namreč 7 stadijev dolg, 50 čevljev širok in nad 60 čevljev visok). To staro utrdbo je Mecenat deloma spremenil v sprehajališče, kjer so se radi mudili glumači, vedeževalci idr. kratkočasniki; na njegovem spodnjem delu proti mestu so prebivali mnogi reveži: Q. Iuv., Suet., nunc licet aggere in aprico spatiari H.; od tod pesn. sploh mestni okop: proelia miscent aggeribus moerorum V., quem pulsi pristina Turni aggere moerorum sublimem gloria tollit V., cocto aggere opus Pr. zidovje iz žgane opeke.
b) obmejna utrdba, deželna obramba: latus unum Angrivarii lato aggere extulerant T.
c) pristaniški, obrežni nasip: Vitr., aggerem iaciebat a litore C., incohatus a Druso agger Rheno coërcendo T., aggeribus ruptis exit amnis V.; pesn. ježa, breg sploh: gramineus ripae agger V., herbosus agg. O., flumineus agg. Sil.
č) nasuto cestno površje, nasuta cesta: viae deprensus in aggere serpens V. na cestišču, aggerem viae III cohortes obtinuere T.; aggeres umido paludum imponere T. nasute ceste v močvirju, solidus agg. Stat.

4. pesn. vzpetina, višina, kup: aggeres Alpini V. alpski vrhovi, tumulique ex aggere fatur V. iz gomile, comprenditur ignibus agger O. grmada, agg. busti Val. Fl., aggeres nivei V. kupi snega, agger armorum T., in mediis exsangui rege reperto aggeribus Val. Fl., cadaverum, caesorum aggeres Amm.; tudi = vzdigajoče se morsko valovje: consurgit ingens pontus in vastum aggerem Sen. tr., nec rursus ab alto aggere deiecit pelagi, sed pertulit unda Lucan., consurgens agger aquarum Sil.

Opomba: Star. obl. arger, v rokopisih tudi adger, pri Luc. acc. āgerem, abl. āgere.

aggrediō -ere, act. soobl. = aggredior, iti proti komu, pristopiti (pristopati) h komu ali čemu, od tod

1. skušati si pridobiti koga za svoje namene: hoc restiterat, ut a te fictis aggrederer donis Ci. ap. Prisc.

2. lotiti (lotevati) se česa, zače(nja)ti: facillimis quibusque (sc. bellis) aggressis Iust.