Franja

krìžīšte s
1. križišče, križpot, križpotje
2. arhit. križišče, pri bazilikalnih cerkvah prostor, kjer se križata ladji, longitudinalna in transept

kr̀sta kŕstā s mn.
1. anat. križ, ledja: bole me krsta; probadanje u -ima
2. etn. pri pravosl. prošnja procesija, da bi polja dobro obrodila

kùluk m (t. kulluk) zgod. kuluk, obvezno neplačano delo, zlasti pri popravljanju cest, poti, rabota, težko delo

kumbaràdžija m topničar pri kumbari

kùrjuk m (t. kujruk)
1. rep ali kar je repu podobno: zaošija vjetar kroz badžu, naglavice, uzvitla dim, a dugi vatreni kurjuci opletu se za njim
2. kita, v kito spleteni lasje: danas se kurjuci i kod žena i djevojaka retko vide
3. zastar. ognjišče pri puški, kopito

kȕsati -ām šešljati, pri govorjenju zamenjavati s i š, z in ž

kùšluk m (t. kušluk) dial. čas zajtrka, ki je pri muslimanih kmetih med 9. in 10. uro dopotdne: kad doteraju stoku s paše u kušluk, dobiju čobani od domaćice kajmak i varena jaja

kúvetnī -ā -ō, nedol. kúvetan -tna -o močen, pri močeh, sposoben: nisam kuvetan da ti pomognem; ona se vratila iz bolnice sa zdravljem i kuvetnija nego ikad ranije

kvȁrta ž (lat. quartus)
1. muz. kvarta, interval v obsegu štirih diatoničnih stopenj
2. žitna mera, različna po krajih, 20 do 40 litrov: deset kvarata kukuruza
3. mera za tekočine, pribl. četrt litra: tri -e rakije
4. šport. način udarca pri sabljanju, mečevanju: ne mačuješ li dva-tri dana, kvinta, kvarta, prim. sekond, ruka ti omrtvi

kvâs m, mest. u kvásu, mn. kvȁsovi
1. kvas: uzme brašna, zaspe ga u naćve pa vrelom vodom zamijesi i protre, stavi kvasa i načini kolač
2. osvežilna pijača iz rži, kvasa in slada, pri Rusih: koji loze nemaju, kvasom se opijaju

kvàsilica ž cunja za namakanje kose, za škropljenje ognja pri kovaču

kvȉnta ž (lat. quinta)
1. muz. kvinta: zasvirati -u
2. šport. način udarca pri sabljanju, mečevanju, prim. kvarta 4.

Labīcī (z inačico Lavīcī) -ōrum, m Labíki (Lavíki), mestna občina v Laciju med Tuskulom in Prenestom ob severnem obronku Algida, jugovzhodno od Rima blizu današnje Kolone (Colonna): Labicos … comparabunt Ci., Labicos confugisse L., picti scuta Labici V., habiles ad aratra Labici Sil. — Soobl. Labīcum (Lavīcum) -ī, n Labík (Lavík): arva Labici Sil. — Od tod adj. Labīcānus (Lavīcānus) 3 labíški (lavíški): Labicana vicinitas Ci., ager Labicanus L., Plin., via Labicana L. pot, ki vodi iz Rima preko Labika v Benevent, Lavicana humus Mart. (ki meri Lāvīcāna); subst.
a) Labīcānum (Lavīcānum) -ī, n α) Labiško (ozemlje), Labičansko: habuit … fundum in Labicano Ci. β) podeželsko posestvo pri Labiku: Suet.
b) Labīcānī (Lavīcānī) -ōrum, m Labičani, preb. Labika: nuntiabant legati Labicanos arma cepisse L.

labo(u)r-saving [léibəseiviə] pridevnik
ki prihrani pri delu

labo(u)r-saving devices gospodinjski aparati

lalákati làlāčēm pri petju namesto besedila izgovarjati la la

lancula -ae, f (demin. lanx) skledica (posodica, torilce) pri tehtnici: Vitr.

lančànica ž splet verig pri mostu na verigah, verižnem mostu

Lānuvium -iī, n Lanúvij, mesto v Laciju, južno od Albanskega jezera s slovečim svetiščem Junone Sospite: Ci. , L., O., Sil., Suet. — Soobl. Lānivium -iī, n Lanívij: Plin. — Od tod adj. Lānuvīnus 3 lanúvijski, iz Lanúvija, pri Lanúviju: populus Ca. fr., ager Ci., L., H., magistratus, municipes L., municipium Aur.; subst.
a) Lānuvīnus -ī, m Lanuvín, Lanúvijec: Cat.; pogosteje pl. Lānuvīnī -ōrum, m Lanuvíni, Lanúvijci, preb. Lanuvija: Ci., L.
b) Lānuvīnum -ī, n podeželsko posestvo pri Lanúviju, Lanuvín: Ci. ep.

lap¹ [læp] samostalnik
krilo, naročje; privihnjeno krilo, volan pri obleki, guba
anatomija (ušesna) mečica

in Fortune's lap srečen, v naročju sreče
in the lap of luxury v razkošju
to sit on s.o.'s lap sedeti komu v naročju

lapel [ləpél] samostalnik
zaslec, zavihek pri obleki, rever