Franja

kúvetnī -ā -ō, nedol. kúvetan -tna -o močen, pri močeh, sposoben: nisam kuvetan da ti pomognem; ona se vratila iz bolnice sa zdravljem i kuvetnija nego ikad ranije

kvȁrta ž (lat. quartus)
1. muz. kvarta, interval v obsegu štirih diatoničnih stopenj
2. žitna mera, različna po krajih, 20 do 40 litrov: deset kvarata kukuruza
3. mera za tekočine, pribl. četrt litra: tri -e rakije
4. šport. način udarca pri sabljanju, mečevanju: ne mačuješ li dva-tri dana, kvinta, kvarta, prim. sekond, ruka ti omrtvi

kvâs m, mest. u kvásu, mn. kvȁsovi
1. kvas: uzme brašna, zaspe ga u naćve pa vrelom vodom zamijesi i protre, stavi kvasa i načini kolač
2. osvežilna pijača iz rži, kvasa in slada, pri Rusih: koji loze nemaju, kvasom se opijaju

kvàsilica ž cunja za namakanje kose, za škropljenje ognja pri kovaču

kvȉnta ž (lat. quinta)
1. muz. kvinta: zasvirati -u
2. šport. način udarca pri sabljanju, mečevanju, prim. kvarta 4.

Labīcī (z inačico Lavīcī) -ōrum, m Labíki (Lavíki), mestna občina v Laciju med Tuskulom in Prenestom ob severnem obronku Algida, jugovzhodno od Rima blizu današnje Kolone (Colonna): Labicos … comparabunt Ci., Labicos confugisse L., picti scuta Labici V., habiles ad aratra Labici Sil. — Soobl. Labīcum (Lavīcum) -ī, n Labík (Lavík): arva Labici Sil. — Od tod adj. Labīcānus (Lavīcānus) 3 labíški (lavíški): Labicana vicinitas Ci., ager Labicanus L., Plin., via Labicana L. pot, ki vodi iz Rima preko Labika v Benevent, Lavicana humus Mart. (ki meri Lāvīcāna); subst.
a) Labīcānum (Lavīcānum) -ī, n α) Labiško (ozemlje), Labičansko: habuit … fundum in Labicano Ci. β) podeželsko posestvo pri Labiku: Suet.
b) Labīcānī (Lavīcānī) -ōrum, m Labičani, preb. Labika: nuntiabant legati Labicanos arma cepisse L.

labo(u)r-saving [léibəseiviə] pridevnik
ki prihrani pri delu

labo(u)r-saving devices gospodinjski aparati

lalákati làlāčēm pri petju namesto besedila izgovarjati la la

lancula -ae, f (demin. lanx) skledica (posodica, torilce) pri tehtnici: Vitr.

lančànica ž splet verig pri mostu na verigah, verižnem mostu

Lānuvium -iī, n Lanúvij, mesto v Laciju, južno od Albanskega jezera s slovečim svetiščem Junone Sospite: Ci. , L., O., Sil., Suet. — Soobl. Lānivium -iī, n Lanívij: Plin. — Od tod adj. Lānuvīnus 3 lanúvijski, iz Lanúvija, pri Lanúviju: populus Ca. fr., ager Ci., L., H., magistratus, municipes L., municipium Aur.; subst.
a) Lānuvīnus -ī, m Lanuvín, Lanúvijec: Cat.; pogosteje pl. Lānuvīnī -ōrum, m Lanuvíni, Lanúvijci, preb. Lanuvija: Ci., L.
b) Lānuvīnum -ī, n podeželsko posestvo pri Lanúviju, Lanuvín: Ci. ep.

lap¹ [læp] samostalnik
krilo, naročje; privihnjeno krilo, volan pri obleki, guba
anatomija (ušesna) mečica

in Fortune's lap srečen, v naročju sreče
in the lap of luxury v razkošju
to sit on s.o.'s lap sedeti komu v naročju

lapel [ləpél] samostalnik
zaslec, zavihek pri obleki, rever

lappet [lǽpit] samostalnik
volan pri obleki, škric, oslec (pri žepu), loputa
anatomija ušesna mečica; greben (ptice); zaščitna ploščica okrog ključavnice

lāpsus -ūs, m (lābī)

1. vsako lahno, enakomerno pomikanje ali gibanje = drčanje, pad(anje), let (ptic in drugih bitij), gibanje ali tek (zvezd, vodovja), (kačje) plazenje, plavanje ipd.: volucrum lapsus atque cantus Ci., facili lapsu ad deos pervolare (o dušah) Ci. fr., subitae horrifico lapsu de montibus adsunt Harpyiae V., deae celeri per aethera lapsu diversas petiere vias Val. Fl., lapsus a superioribus lecti partibus ad inferiora Cael., re verā certo lapsu spatioque feruntur (sc. stellae errantes) Ci. poet., volvuntur sidera lapsu V., si lacus emissus lapsu et cursu suo in mare profluxisset Ci. s svojim padcem in tekom, fluminum lapsūs H., Maeandros … ambiguo lapsu refluitque fluitque O., flumina sempiterno lapsu fluere praecepit Lact., fluvii eunt semper exercitis lapsibus Min., l. seminis Cael. izguba semena, spermatoreja, semenotok, gemini lapsu delubra ad summa dracones diffugiunt V. se odplazita; pesn.: pedibusque rotarum subiciunt lapsūs (= rotas labentes) V. drčanje koles = hitro drčeča kolesa; metaf. (o trtni vitici) (spiralasto) vzpenjanje, dvigovanje: vitis serpens multiplici lapsu et erratico Ci., faciles vitium lapsus Ap.

2. poseb. hitro drčanje navzdol, pad(ec), podrtje, udor: l. terrae Ci., L. posedanje, l. considentis soli Sen. ph. udor, subiti montium l. Sen. ph. posedanja, usedi, magnarum urbium lapsūs Sen. ph., obtruncat … infrenis equi lapsu tellure iacentem V., sustinere se a lapsu L. med padanjem se ujeti, subito lapsu decidere Val. Max. naglo se zgruditi na tla, l. scalarum Plin. s stopnic, frequentior currentibus quam reptantibus l. Plin. iun., puerilium dentium l. Sen. ph. izpad(anje); meton. poškodba pri padcu, obtolčenina, opadnína: contra volsa, rupta lapsusque et praecipitia, ut vehiculorum eversiones, singularis (sc. herba urceolaris) Plin.

3. metaf. spodrsljaj = blodnja, pregrešek, prestopek, zmota, pomota: quom sint populares multi variique lapsus Ci. ker se lahko človek ljudstvu zelo pogosto in na različne načine zameri, ab omni lapsu continere temeritatem Ci., haud alio fidei proniore lapsu quam ubi … Plin. pri čemer resnica prav toliko izgubi …

lares [lar] masculin pluriel domači bogovi pri starih Rimljanih; figuré domače ognjišče

larguero moški spol stranica (postelje); podolgovat vzglavnik; (nogomet) prečka pri vratih

larguero de escalera lestveni klin

lâri lárā m mn. hišni bogovi pri starih Rimljanih

latterly [lǽtəli] prislov
v zadnjem času, proti koncu, končno, pri kraju; dandanes

lay³ [lei] samostalnik
(zemljepisna) lega, položaj; smer, usmerjenost; delitev ribiškega ulova
sleng delo, poklic
ameriško delež pri dobičku, zaslužek, cena, nakupni pogoji

the lay of the land topografska lega; figurativno situacija, položaj
at a good lay po primerni ceni