Franja

wählen izbirati, izbrati; Telefon: zavrteti številko; politisch: voliti, izvoliti (konservativ wählen voliti konservativce); den richtigen Augenblick wählen izbrati pravi trenutek; du darfst wählen lahko izbiraš/izbereš; das kleinere Übel wählen izbrati manjše zlo; wählen gehen iti volit, iti na volitve

Waisenknabe, der, figurativ srotej, revček (ein reiner pravi)

Wasser¹, das, (-s, -) voda (tudi figurativ, Medizin); (Duftwasser) vodica; (Schweiß) pot, znoj; schweres Wasser Chemie težka voda; ein stilles Wasser figurativ tiha voda; stille Wasser sind/gründen tief tiha voda jezove podira/bregove dere; das große Wasser velika luža (Atlantik); Wasser lassen/abschlagen iti na vodo, mokriti, urinirati; Wasser treten Medizin hoditi po vodi; das Wasser steht (ihm) bis zum Hals voda mu sega do vratu ( tudi figurativ ); jemandem nicht das Wasser reichen können ne segati (komu) niti do kolen; das Wasser läuft (mir) im Munde zusammen sline se mi cedijo; Wasser in ein Sieb schöpfen/Wasser in die Elbe tragen nositi vodo v morje; jemandem das Wasser abgraben spodkopavati koga; das ist Wasser auf seine Mühle to je voda na njegov mlin; bis dahin läuft noch viel Wasser den Berg/die Elbe hinunter do tedaj bo preteklo še dosti vode;
an: nahe am Wasser gebaut haben figurativ hitro bruhniti v jok;
aus: wie aus dem Wasser gezogen kot bi ga/jo iz vode potegnil;
in: ins Wasser fallen pasti v vodo ( tudi figurativ ); ins Wasser gehen utopiti se (narediti samomor); ein Schlag ins Wasser udarec v prazno, mahanje po zraku; wie eim Fisch im Wasser kot riba v vodi;
mit: es wird überall nur mit Wasser gekocht/auch andere Leute kochen mit Wasser tudi drugje je ista pesem/ni nič bolje; mit allen Wassern gewaschen z vsemi žavbami namazan;
über: sich über Wasser halten držati se nad vodo ( tudi figurativ );
unter: unter Wasser stehen biti pod vodo, biti poplavljen; unter Wasser setzen poplaviti;
von: vom reinsten Wasser pravi, čist;
zu: zu Wasser po vodi; zu Wasser gehen Luftfahrt pristati na vodi

whaling² [wéiliŋ]

1. samostalnik
udarci, batine

2. pridevnik
sleng ogromen, velikanski, silen, kolosalen

a whaling big fellow pravi velikan

wishful [wíšful] pridevnik (wishfully prislov)
željan, poln želja; poželjiv, hrepeneč, koprneč

wishful thinking figurativno zidanje gradov v oblake, varanje samega sebe; iluzije
that's a piece of wishful thinking to se pravi smatrati svoje želje za resničnost, to so pobožne želje

wring^*2 [riŋ]

1. prehodni glagol
iztisniti, izžeti (sadje itd.), stiskati, izžemati, ožeti; zviti, zaviti (vrat), oviti, lomiti, viti (roke); skriviti, skremžiti (obraz); izkriviti, popačiti (pomen); iztisniti, izsiliti (davek, denar); stisniti (komu roko)
figurativno stiskati (srce), mučiti

to wring s.o.'s hand stisniti komu roko
to wring the neck of an animal zaviti vrat živali
I'll wring your neck vrat ti bom zavil
to wring one's hands in pain roke viti od bolečine
to wring a confession from s.o. izsiliti priznanje iz koga
to wring money from (ali of) s.o. izsiliti, izžeti denar iz koga
my shoe wrings me čevelj me tišči (žuli)
his face was wrung with pain obraz mu je bil skremžen od bolečine
it wrings my heart zelo sem potrt zaradi tega
he wrings my words from their true meaning on pači pravi pomen mojih besed

2. neprehodni glagol
zviti se, kriviti se; povzročati bolečino, mučiti

yourself množina yourselves [jɔ:sélf, -sélvz] zaimek (v zvezi z you ali z velelnikom)

1.
(poudarjeno, emfatično) (ti) sam, (vi, Vi) sami

you yourself told me, you told me yourself vi sami ste mi povedali
you must see for yourself sam moraš videti, se prepričati
you are not yourself today danes te ni moč prepoznati, nisi pravi
you are not quite yourself after this illness nisi čisto pravi, nisi še dober po tej bolezni
what will you do with yourself today? kaj boš delal (počenjal) danes?
by yourself (ti) sam, brez (tuje) pomoči
you'll be left by yourself ostal boš (čisto) sam
do you learn French by yourself? ali se sami učite francosko?

2. povratni
se, sebe, si, sebi

be yourself! vzemi se skupaj!, pridi spet k sebi!
help yourself! postrezi(te) si, vzemi(te) si!
you may congratulate yourself lahko si čestitaš
don't trouble yourself! ne trudi(te) se!
pull yourselves together! vzemite se skupaj!
shut the door behind yourself! zapri(te) vrata za seboj!
how's yourself? sleng kako pa kaj ti?, kako pa gre tebi?

zajedalec samostalnik
1. ponavadi v množini (rastlinski ali živalski organizem) ▸ élősködő, parazitaPsi se lahko okužijo s paraziti in še zlasti s črevesnimi zajedalci. ▸ A kutyák különböző parazitákkal, főleg bélparazitákkal fertőződhetnek meg.
Še posebej otroci zelo trpijo zaradi črevesnih zajedalcev. ▸ Különösen a gyermekek szenvednek nagymértékben a bélparazitáktól.
Sopomenke: zajedavec
Povezane iztočnice: notranji zajedalec, zunanji zajedalec

2. izraža negativen odnos (izkoriščevalska oseba) ▸ élősködő, ingyenélő
Ker vedno pričakujemo, da bo našim pogojem ugodeno, postajamo pravi mali manipulativni zajedalci! ▸ Mivel mindig arra várunk, hogy a mi igényeinknek tegyenek eleget, valódi manipulatív élősködőkké válunk.
Upokojenci niso zajedalci, so dejavni del družbe. ▸ A nyugdíjasok nem ingyenélők, hanem a társadalom tevékeny tagjai.
Sopomenke: pijavka, zajedavec

Zeitpunkt, der, trenutek; (določen) čas; zum Zeitpunkt v trenutku, v času; der falsche/richtige Zeitpunkt napačni/pravi trenutek

znótraj

A) adv. dentro, di dentro, internamente:
deblo je znotraj trhlo il tronco è marcio di dentro
pog. nekaj tu znotraj mi pravi, da ga ne bo qualcosa qua dentro mi dice che non verrà

B) znótraj prep. dentro, entro, in; nell'ambito di:
hiše znotraj obzidja le case dentro la cinta
zadrževati se znotraj stavbe trattenersi nell'edificio
nesoglasja znotraj stranke le divergenze all'interno del partito

žafrán (-a) m

1. bot. croco, zafferano (Crocus);
pravi žafran zafferano (Crocus sativus)
pravi divji žafran zafferano falso, zafferanone (Carthamus tinctorius)

2. (začimba) zafferano:
rižota z žafranom risotto allo zafferano

živžáv (-a) m pren.

1. chiacchiericcio, cinguettio; pog. buscherio:
poslušati živžav ascoltare il chiacchiericcio

2. viavai, andirivieni:
zaradi sejma je v trgu pravi živžav il borgo è tutto un viavai a causa della fiera

žongler samostalnik
1. (umetnik metanja predmetov) ▸ zsonglőr
2. (o spretnem ravnanju) ▸ zsonglőr"Pri nas v Avstraliji rečemo birokratom žonglerji s papirji," pravi Kurt. ▸ „Mi Ausztráliában papírzsonglőrnek nevezzük a bürokratákat" – mondja Kurt.
Slovenski filozof Slavoj Žižek, ki ga mediji imenujejo za enega od najbolj vznemirljivih žonglerjev z idejami sedanjega časa. ▸ Slavoj Žižek szlovén filozófus, aki a média szerint jelenkorunk eszméivel a legizgalmasabban zsonglőrködők egyike.

ἀ-ληθής 2 dor. ἀλᾱθής [Et. ἀ priv. + λήθος ne prikrit, ne goljufiv; gl. λανθάνω; ἀλήθεια iz ἀλήθεσια] 1. res(ničen), odkritosrčen, istinit, pošten. 2. pravi, zanesljiv; τὸ ἀληθές resnica; v vprašanjih ironično ἄληθες (naglas drugačen kakor v odgovoru); ali zares? v odgovoru: ἀληθές, ἀληθῆ zares, tako je; adv. ἀληθῶς, ἀληθέως, ἀληθές; ὡς ἀληθῶς = τῇ ἀληθείᾳ, ὁ ἀληθῶς οὐρανός resnično (pravo) nebo comp. ἀληθέστερον, sup. ἀληθέστατα.

ἀληθινός 3 (ἀληθής) resničen, istinit, dejanski, pravi.

ἅλις adv. (iz Ϝάλις, εἴλω) 1. dovolj, dosti z gen.; s pt. ἅλις νοσοῦσ' ἐγώ zadosti je, da jaz trpim. 2. ep. obilno, trumoma, na kupih, v vršajih. 3. zadostno, v pravi meri, εἰ ἅλις ἔλθοι Κύπρις zmerno.

ἀτρέκεια, ἡ -είη ion. -ηΐη (ἀ-τρεκής) zanesljivost, natančnost, popolna resnica, pravi razvitek kake stvari, ἀ. ἔργου ἐξελέγχω pripovedujem, kako se je v resnici vse godilo.

γενναῖος 3 (poet. 2) (γέννα) 1. pri osebah: a) prirojen, plemenit, pravi; b) vrl, pošten, plemenitega značaja; τὸ γενναῖον plemenitost srca, blagodušnost; o živalih: plemenite vrste, pasme. 2. pri stvareh: pravi, resničen, izvrsten, plemenit; δύη iskrena, prava bol(ečina).

γνήσιος 3 (γίγνομαι) 1. zakonski, pravi, pristen, enakoroden; τὸ γνήσιον pristnost, resničnost NT. 2. pošten, pravičen, blag NT. – adv. γνησίως v resnici, pošteno NT.

δίκαιος 3 in 2 (δίκη) pravičen 1. o osebah: pošten, pravičen, vesten, plemenit, omikan, vljuden, dober, pobožen, sposoben, pravi, pripraven λογιστής, izvežban. 2. o stvareh: a) pravi, zakonit, pravično pridobljen πλοῦτος, pristojen, primeren χάρις, zaslužen, prikladen; rabljiv, pripraven ἅρμα; b) o polju: rodoviten, ploden; c) pri števnikih: ravno ὀργυιαὶ ἑκατόν ravno 100. 3. a) δίκαιός εἰμι imam pravico, upravičen sem, zaslužim po pravici, dolžnost mi je, moram, prav je, spodobi se da z inf.; b) δίκαιον ἦν prav, pravično bi bilo. 4. subst. τὸ δίκαιον in pl. pravičnost, pravica, pravni vzrok; ἐκ τοῦ δικαίου pravično, παρὰ τὸ δίκαιον proti pravici, krivično, δίκαια λέγω govorim (resnico), kar je prav, imam prav, δίκαια πράττω ravnam prav, λαμβάνω dobim, kar mi pristoja, δίκαια ἀποτελέω plačam, kar je prav. – adv. δικαίως prav, kakor se spodobi, pravično, zares, po pravici.