Franja

cōsa f

1. stvar, reč:
cosa da mangiare jestvina, živilo
per nessuna cosa al mondo za nič na svetu
per prima cosa najprej; kot prvo
sopra ogni cosa nadvse
credersi chissà che cosa domišljati si; imeti se za imenitnega
una cosa di tre ore približno tri ure
avere qualche cosa contro qcn. imeti kaj proti komu
essere tutt'altra cosa biti nekaj povsem drugega
fra le altre cose med drugim
le cose menstruacija
la cosa pubblica država

2. stvar; predmet:
cose di grande valore dragocenosti
le buone cose di pessimo gusto dobre neokusne stvari
le proprie cose oprava, imetje

3. pog. onè (ženska oseba)

4. stvar; zadeva; dogodek:
le cose si complicano stvari se zapletajo; zapleta se
è cosa fatta zadeva je rešena
cose da matti, cose dell'altro mondo saj to je noro!
cose, non parole! več dejanj, pa manj besed!
sono cose che capitano tudi to se dogaja

5. beseda; izjava:
dire cose di fuoco izreči hude besede
tante cose! vse najboljše! čestitamo!

6. problem; posel; zadeva:
interessarsi alle cose della politica zanimati se za politiko

7. (v funkciji raznih zaimkov)
una cosa nuova nekaj novega
questa cosa to
nessuna cosa nič
qualunque cosa karkoli
facciamo una cosa, andiamo al cinema! veste kaj, gremo v kino
che cosa fai? kaj delaš?
cosa dici! česa mi ne poveš!
cosa diavolo hai combinato? kaj hudirja si skuhal?
PREGOVORI: cosa fatta capo ha preg. kar je, je; kar je storjeno, je storjeno

cosa ženski spol stvar, reč, predmet; okolnost; dogodek; dejstvo; ideja, domislek; (v nikalnih stavkih) nič

cosa de približno
cosa de ocho días okrog osem dni
veinte o cosa así približno dvajset
a cosa de las ocho proti osmi uri
cosa de comer nekaj za pod zob, jestvina
cosa y cosa uganka
cosa del otro jueves nekaj izrednega (redkega); stara (premlačena) stvar
¡brava cosa! (ironično) lepa stvar!
ninguna cosa nič
poca cosa malo
es poca cosa je čisto nepomembno
poquita cosa nepomemben človek
decir una cosa nekaj reči
decir una cosa por otra napačno se izraziti, lagati
no decir cosa nobene ne črhniti
no decir con cosa brezglavo govoriti
dejando una cosa por otra da bi drugam usmerili pogovor
no dejar cosa con cosa vse v največji nered spraviti
allí no hay cosa con cosa tam je vse na glavo postavljeno
no hacer cosa a derechas zelo nespretno ravnati
como quien hace otra cosa prikrivaje, hinavsko
era cosa de ver a... bilo je nenavadno, kako ...
no hay tal cosa temu ni tako; nikakor
la cosa marcha stvar napreduje, gre naprej
pasado en cosa juzgada ki je postal pravomočen
no se le pone cosa par delante on gre čez vse zapreke
no me queda otra cosa ne preostane mi nič drugega; ne vidim drugega izhoda
como quien no quiere la cosa s hlinjeno brezbrižnostjo, hinavsko
es cosa de nunca acabar temu ni ne konca ne kraja
ser fuerte cosa neobhodno potreben biti; biti težaven
otra cosa es con guitarra to bomo šele videli (odgovor na bahaško govorjenje)
no sea cosa que v nasprotnem primeru, sicer, drugače, sicer bi bil primoran (kot svarilo)
es cosa mía to je moja stvar, to se mene tiče
¡es cosa de él! to je prav njemu podobno!
no es cosa de reír to ni smešna stvar
no es cosa del otro mundo to ni nič nenavadnega
no tener cosa suya biti zelo reven
tomar una cosa por otra napačno nekaj razumeti, motiti se
no valer (no ser) cosa nobene vrednosti ne imeti, biti zanič
no vale gran cosa ni kaj prida, ni mnogo vredno
no es ni artista ni cosa que valga temu še mnogo manjka do umetnika
a cosa hecha z zanesljivim uspehom
como si tal cosa meni nič, tebi nič; čisto mirno
cada cosa en su tiempo, y los nabos en adviento vsaka stvar ob svojem času
cosa cumplida, sólo en la otra vida nič ni popolnega na tem svetu
no hay cosa escondida que a cabo de tiempo sea bien sabida končno pride le vsaka stvar na dan
cosa mala nunca muere kopriva ne pozebe
¿qué cosa? kaj je? kaj se je zgodilo?
¿qué es cosa y cosa? kdo ugane?
¡cosa rara! kako nenavadno! čudno!
cosas pl posli, opravki; imetje, premoženje
cosas de viento brezkoristne stvari
cosas que van y vienen nestanovitnost sveta
el curso de las cosas potek stvari (dogodkov)
corran las cosas como corrieren naj se zgodi, kar hoče
decir cosas mnogo govoriti; kramljati; pripovedovati
disponer sus cosas svoje stvari v red spraviti
son cosas del mundo tako je pač na tem svetu
no son cosas del otro jueves (ali del otro mundo) to ni nič novega, to so stare (znane) stvari
ante todas cosas predvsem
las cosas de palacio van despacio to bo dolgo trajalo, to se bo še zelo vleklo
¡muchas cosas (ali mil cosas) a su hermano! mnogo pozdravov vašemu bratu!
¡qué cosas tienes! kaj ti ne pade v glavo!
¿no serán tus cosas? si nisi tega sam izmislil?
¡las cosas que se ven! česa vsega človek ne vidi
¡ésa es la cosa! v tem grmu tiči zajec!

costa ženski spol cena, vrednost; stroški; prehrana (kot mezda)

a costa de s, z; s pomočjo, na stroške
a toda costa za vsako ceno
a costa mía, a mi costa na moje stroške
costas pl sodni stroški
condenar en costas obsoditi na plačilo stroškov
salir sin costas zdravo kožo odnesti

costipare

A) v. tr. (pres. costipo)

1. zbiti; valjati (zemljišče)

2. med. (rendere stitico) zapreti, zapirati

B) ➞ costiparsi v. rifl. (pres. mi costipo) pog. prehladiti se

costituire

A) v. tr. (pres. costituisco)

1. ustanoviti, ustanavljati; osnovati; oblikovati:
costituire una società ustanoviti družbo

2. sestaviti, sestavljati; tvoriti:
la commissione è costituita da tre membri komisijo sestavljajo trije člani

3. biti; predstavljati:
lo studio costituisce il suo unico interesse študij je njegova edina skrb

4. imenovati, postaviti (za):
costituire qcn. erede koga postaviti za dediča

B) ➞ costituirsi v. rifl. (pres. mi costituisco)

1. oblikovati se; organizirati se

2. pravo nastopiti (kot):
costituirsi parte civile nastopiti kot privatni tožnik

3. predati se (oblastem)

couper [kupe] verbe transitif od-, po-, pre-rezati; od-, po-, pre-sekati; prečkati; krojiti; prekiniti, ločiti, razdeliti; zmešati (npr. z vodo); skopiti; prevzdigniti (karte); križati (pot); blokirati, zapreti (cesto); vrezati, gravirati

couper à quelque chose (populaire) uiti čemu, odtegniti se čemu
tu n'y couperas pas d'une amende ne boš ušel globi
se couper križati se (ceste), familier biti si protisloven; figuré urezati se, izdati se
se couper en parlant zagovoriti se
couper du blé žeti žito
couper bras et jambes à quelqu'un (figuré) ohromiti koga
couper par le plus court chemin ubrati najkrajšo pot
couper à travers champ teči čez polje
couper une carte s karto vzeti drugo karto (pri kartanju)
couper du roi s kraljem vzeti karto
couper chemin à quelque chose (figuré) zaustaviti kaj
couper le chemin à quelqu'un presekati komu pot
couper un cheveu, un fil en quatre dlako cepiti
couper court à quelque chose na kratko kaj prekiniti
se couper au doigt, se couper le doigt urezati se v, odrezati si prst
couper en deux prerezati na dvoje
couper l'équateur (marine) prepluti ekvator
couper la fièvre ustaviti vročico
couper l'herbe sous les pieds de quelqu'un (figuré) preprečiti komu načrte, prehiteti koga
couper la parole à quelqu'un komu v besedo vpasti
couper les ponts (figuré) prekiniti vse odnose
couper à, dans la racine zatreti v kali; popolnoma iztrebiti
se couper en quatre garati, opravljati več del hkrati
je me couperais en quatre pour lui zanj bi vse naredil
couper à la scie odžagati
couper le sifflet à quelqu'un (familier) utišati koga, k molku ga pripraviti
couper le souffle à quelqu'un (figuré) komu sapo vzeti
couper dans le vif v živo zadeti, uporabiti energične mere za ureditev zadeve
couper du vin rezati vino
couper les vivres (militaire) preprečiti dovoz (živeža)
ça me la coupe (populaire) to mi zapre sapo, onemim ob tem
donner sa tête à couper (figuré) pustiti si glavo odrezati, trdno zatrjevati
couper ras do golega ostriči

courir* [kurir] verbe intransitif teči, dirjati, drveti, dirkati; leteti; tekmovati v teku; planiti (à na); potikati se okoli; figuré stremeti, letati (après za); teči (reka); potekati; krožiti, širiti se (govorica); biti zrahljan (vozel); verbe transitif loviti, zasledovati; (vneto) obiskovati, obleta(va)ti; poskusiti (srečo), izpostaviti se (nevarnosti); vulgairement iti na živce, dolgočasiti

tu me cours na živce mi greš
en courant v naglici, na hitro
arriver en courant priteči
par le temps qui court v sedanjih razmerah
le mois qui court tekoči mesec
faire courir un bruit širiti govorico
courir sa chance poskusiti srečo
courir les bals hoditi po plesih
courir le cachet dajati privatne lekcije
courir les champs potepati se
courir un danger izpostavljati se nevarnosti, biti v nevarnosti
courir les filles letati za dekleti, dvoriti jim
courir à sa fin iti h koncu, iztekati se
courir après la fortune, le succès gnati se za bogastvom, za uspehom
courir après une femme letati za žensko
courir le même lièvre (figuré) zasledovati isti cilj
courir après quelqu'un loviti koga
j'ai couru tous les magasins obletal sem vse trgovine
courir sur le marché (de quelqu'un) več ponuditi kot (kdo drug)
courir la mer križariti po morju
courir le monde potovati po svetu
courir le 100 mètres tekmovati v teku na 100 m
courir au nord jadrati, pluti proti severu
courir sur les pas, sur les brisées de quelqu'un komu v škodo, v zelnik hoditi
courir à sa perte, à sa ruine drveti v (svojo) pogubo
courir au plus pressé najprej najnujnejše opraviti
courir le risque de la vie tvegati življenje, biti v smrtni nevarnosti
courir les rues (figuré) ne biti nič nenavadnega; biti vsem (po)znan
un livre qui court les rues banalna knjiga
courir sur ses 60 ans bližati se svojim 60 letom
(populaire) courir sur le système, sur le haricot à quelqu'un nadlegovati koga
courir à toutes jambes, à perdre haleine, à fond de train, comme le vent, comme un lièvre, comme un dératé zelo hitro teči (ko veter, ko zajec ipd.)
courir après le temps nikoli ne imeti dovolj časa za izvršitev kakega dela
courir le cerf, le sanglier zasledovati, loviti jelena, merjasca
tu peux toujours courir (populaire) kar čakaj na to!

coûter [kute] verbe intransitif veljati, stati; verbe transitif povzročiti izdatke, trud (quelqu'un komu); ne biti lahko (quelqu'un za koga), stati premagovanja

combien cela coûte-t-il? koliko stane to?
coûter cher, bon biti drag, stati mnogo denarja
coûter peu biti cenen
ne rien coûter nič ne stati, biti zastonj
coûter les yeux de la tête (familier) biti zelo drag
il m'en coûte de ne pas pouvoir vous aider mučno mi je, da vam ne morem pomagati
cela lui coûte to mu je mučno, neprijetno
coûte que coûte naj stane, kar hoče; za vsako ceno
rien ne lui coûte njemu gre vse lahko, ne ustraši se nobenega truda, nobenih stroškov
(familier) ça coûtera ce que ça coûtera cena ni važna
il vous en coûtera la vie to vas bo stalo življenje
cette imprudence a failli lui coûter la vie ta neprevidnost ga je skoraj stala življenje
il n'y a que le premier pas qui coûte vsak začetek je težak

cozzare

A) v. intr. (pres. cōzzo)

1. trkati, suvati z rogmi

2. trčiti; udariti, udarjati:
la macchina è cozzata contro il muro avto je trčil ob zid

3. pren. nasprotovati si

B) v. tr. udariti, tolči; trčiti (tudi pren.):
cozzare il capo contro il muro udarjati z glavo ob zid; trmasto vztrajati v čem nemogočem

C) ➞ cozzarsi v. rifl. (pres. mi cōzzo)

1. zadeti se

2. pren. pobijati se; nasprotovati si

craquer [krake] verbe intransitif pokati; (za)hreščati, hrustati (pod zobmi); figuré biti pred krahom, polomom, majati se

mon pantalon a craqué aux genoux hlače so mi počile na kolenih
plein à craquer nabito poln
mon projet craque moj načrt se maje
cette entreprise craque to podjetje je pred krahom
faire craquer ses doigts pokati s členki prstov
faire craquer ses dents (za)škripati z zobmi; verbe transitif razbiti; strgati
craquer une allumette vžgati vžigalico
craquer une somme zapraviti vsoto (denarja)
craquer un bas strgati nogavico
il a craqué sa veste strgal si je suknjič

credere

A) v. tr. (pres. credo)

1. verjeti, verovati:
dare a credere a qcn. slepiti koga

2. meniti, pomisliti

3. domnevati, predpostaviti

B) v. intr. ( credere in, a) verjeti, verovati:
credere sulla parola verjeti na besedo

C) ➞ credersi v. rifl. (pres. mi credo) imeti se (za):
credersi un grand'uomo imeti se za velikega moža

crepitō -āre -āvī -ātum (frequ. in intens. glag. crepāre) ponavljajoče ali neprestano glasiti se; (o orožju, kovinskih predmetih) rožljati, zveneti, žvenketati ipd.: crepitantia concutit arma, arma ferunt inter nigras crepitantia nubes O., audierant necdum impositos duris crepitare incudibus enses V. odmevati, sic leni crepitabat bractea vento V. je šumela; (o tem, kar od kovine šumi ali zveni): arbor … , fulvo ramis crepitantibus auro O., cum vaginae catellis, baltea laminis crepitent Plin.; (o glasbilih) doneti, zveneti, škrebetati: Curetum aera crepitantia V., sistrum crepitans Pr., sonitus cymbalorum magno fragore crepitantium Mel.; (o listju) šumeti, šušteti, šelesteti: folia inter se crepitantia Plin.; (o vetru, toči) šumotati, bučati, hreščati, hrumeti, sikati, vršeti: lenis crepitans auster V., multā grandine nimbi culminibus crepitant V., multa in tectis crepitans salit horrida grando V., grando … crepitat ac solvitur Sen. ph.; (o vodi) šumeti, bučati, žuboreti: crepitantes undae V., tot leniter lymphis totā crepitantibus urbe Pr.; (o kamenčkih): invitat somnos crepitantibus unda lapillis O. s klopotajočimi potočnimi kremenci; (o ognju in gorečih predmetih) prasketati, sikati: laurus … flammā crepitante crematur Lucr., ardentes stipulae crepitantis acervi O., tura myrtata (z mirtami pomešana) crepitant in igni Plin., Agrigentinum salem … velut in igne crepitare Aug.; (o živalih in njihovih telesnih delih): crepitans cicada Ph. cvrčeč, ipsa sibi plaudat crepitante ciconia rostro O. s klopotajočim kljunom, maesto similem … ora dedere sonum tenui crepitantia rostro O., tractu squamae (namreč kačje) crepitantis O. klopotajoče, quaeque salutato crepitat Concordia nido (= ciconia, quae contra templum Concordiae ex consilio rostri sonitum facit) Iuv.; (o človeku in njegovih telesnih delih): quia clare crepito dentibus Pl. šklepetam (škrtam) z zobmi, ubi satur sum, nulla (intestina) crepitant Pl. mi ne kruli po trebuhu (po črevesju), duro crepitant sub vulnere malae V. pokajo, pluribus osculis collisa labra crepitabant Petr. so mlaskale, digiti crepitantis signa Mart. tleskajoča prsta; (o poosebljenih abstr.): crepitans dentibus algor Lucr. škripajoči.

crepō -āre -uī -itum (onomatop.; prim. crepundia)

I. intr.

1. (za)glasiti se, (za)doneti, (za)-zveneti, (za)škripati ipd.; (o kovinskih predmetih, orožju) (za)zveneti, (za)žvenketati, (za)rožljati, (za)cvenketati: quid crepuit quasi ferrum modo? Pl., sinus crepantes V. šelesteča zlata tkanina, o si sub rastro crepet argenti mihi seria Pers. da bi žvenketal, aureolos manu crepantes amico donas Mart. cvenketajoče, cum primum crepuerit catena, discedet (amicus) Sen. ph., arma civilis crepuere belli Sen. tr.; (o vratih) zaškripati, zacviliti: crepuit ostium Pl., Ter., Petr., crepuit foris Pl., quidnam foris crepuit? Ter., crepuerunt fores Ter.; (o glasbilih idr. zvenečih predmetih) (za)doneti, (za)zveneti, (za)škrebetati: crepuit sonabile sistrum O., crepant cymbala et tympana Mel., lapidem … cotidiano solis ortu contactum radiis crepare tradunt Plin.; (o piskaču) (za)piskati: nec crepuit fissā me propter arundine custos (čuvaj mrliča, ki je moral občasno zapiskati na trstenico, da bi prebudil morda le navidezno mrtvega človeka) Pr.; (o zrelem žitu) pokati: messes area cum teret crepantes Mart.; (o zvoku padajoče toče) šumeti: crepat aurea grandine multā palla Stat.; (o udarcih) tleskniti (tleskati): verberum crepuit sonus Sen. tr.; (o poljubih) cmokniti (cmokati): circum cathedras basia crepant Mart.; (o stvareh, ki pokajo in se lomijo) (za)škripati, (za)hreščati: acuto in murice remi obnixi crepuere V., crepant aedificia, antequam corruant Sen. ph., ubi tecta crepuerunt Sen. ph.; (o gorečih predmetih) prasketati, sikati: crepat in mediis laurus adusta focis O., crepat ad veteres herba Sabina focos Pr.; (o delih človeškega in živalskega telesa): intestina mihi, quando esurio, crepant Pl. po črevesju mi kruli, dentes crepuere retecti Pers. so (od strahu) zašklepetali, ille, cuius dentes crepuere sub pugno Sen. ph., crepuere mālae Sen. ph., digiti cripitantis signa Mart. tleskajočega prsta; pren.: levis crepante lympha desilit pede H. s šumečo nogo = šumeč, žuboreč; (o človeških zvokih) oglasiti (oglašati) se: vox generosa, quae … subito data crepuit Sen. ph.; poseb. glasno vetrove spuščati, glasno prdniti (prdeti): quamvis sibi caverit crepando Mart.; šalj.: crepuerunt clare Pl.

2. pren. pokniti (pokati) = počiti, razpočiti se, razleteti se, (o posodah): Aug.; (o rastlinah): Fulg.; (o osebi): crepuit medius Vulg. se je na sredi razpočil.

— II. trans.

1.
a) (z zunanjim obj.), udarjati na kaj, da zveni: aere (cimbale iz medi, namreč ob mesečevem mrku) Stat., aureolos Mart. z zlatniki cvenketati.
b) (s proleptičnim obj.) udarjajoč kak glas povzročiti (povzročati), ploskati komu v pohvalo: cui populus frequens laetum theatris ter crepuit sonum H., manibus faustos ter crepuere sonos (Musae) Pr.

2. pren. kaj razglašati = govoričiti o čem, kaj venomer glasno praviti ali oznanjati, vedno v ustih (na jeziku) imeti, blebetati: Lucr., leges Pl., immunda … verba H., sulcos et vineta mera H., quis post vina gravem militiam aut pauperiem crepat? H. kdo toži … o … , si quid Stertinius veri crepat H.

Opomba: Nenavaden cj. plpf. crepasset: Prud.

crēscō -ere, crēvī, crētus (incoh. iz debla crē rasti)

1. (o tistem, česar še ni) rasti, narasti (naraščati), nasta(ja)ti, posta(ja)ti, prihajati: quae sursum crescunt Lucr., quaecumque e terra corpora crescunt Lucr., corpore de patrio et materno sanguine crescunt (liberi) Lucr., crescit barba pilique per omnia membra Lucr., qui postea creverunt Varr. potomci, hic et acanthus et rosa crescit V. (Culex), crescentes segetes O., tibi, mors, crescit omne Sen. tr., in exitu paludis saxum crescit Plin.; pogosto (pesn.) pt. pf. crētus 3 izvirajoč od (iz), izhajajoč od (iz), rojen od (iz), po rodu; s samim abl. ali z a(b): mortali corpore cretus Lucr., hortamur fari, quo sanguine cretus V., venisse Aenean, Troiano a sanguine cretum V., cretus Amyntore O., Semiramio Polydaemona sanguine cretum … sternit O., cretus ab origine eādem O.

2. (o tistem, kar že obstoji) rasti, dorasti (doraščati), narasti (naraščati): ostreis conchyliisque omnibus contingere, ut cum luna pariter crescant pariterque decrescant Ci., crescere non possint fruges, arbusta, animantes Lucr., corpus crescere iam domitis (equis) sinito V., toti salutifer orbi cresce, puer O., postquam super ora caputque crevit onus O., ut pennas clivo (abl. = in clivo) crevisse putes O., crescere in ventrem V. (o murki), tu ignoras arbores magnas diu crescere, unā horā exstirpari? Cu., pili crescunt et in quibusdam morbis Plin.; poseb. pri pretvorbah = z rastjo pretvoriti (pretvarjati) se, (z)rasti v kaj: ille … in caput crescit O. raste v glavo, poveča se mu glava, in frondem crines, in ramos bracchia crescunt O., coeperunt curvari manus et aduncos crescere in ungues O.; enalaga: crescentes anni O., Mart. doba rasti, mladostna leta.

3. pren.
a) (o tistem, česar še ni) (z)rasti, nasta(ja)ti: haec villa inter manus meas crevit Sen. ph., ingens his terris crescit labor Sil.
b) (o tistem, kar že obstoji) rasti, narasti (naraščati) = (po)večati se, (po)množiti se; (najprej o naravnih stvareh): cum Albanus lacus praeter modum crevisset Ci. je bilo čezmerno naraslo, Liger ex nivibus creverat C., forsitan Aethiopum penitus de montibus altis crescat Lucr. (o Nilu), cava flumnia crescunt cum sonitu V., Iliaco tumidum qui crescere Thybrim sanguine … videbit V., mare inoffensum crescenti adlabitur aestu V. s kipečo plimo, Roma interim crevit Albae ruinis L., in aeternum urbe conditā, in immensum crescente L., cognata moenia laetor crescere O., crescunt loca decrescentibus undis O. kraji se vzdigujejo, medtem ko valovi upadajo, crescit in immensum (Atlas) O. se dviga, kipi, petra non modicis ac mollibus clivis in sublime fastigium crescit Cu. se ne vzdiguje; (o mesecu) rasti: luna crescens Varr., Ci., Macr., cum luna triduum recessit a sole, crescit et illuminatur Vitr., nunc de crescenti lumine lunae … dicam Varr., crescens minuensque sidus Plin.; (o dnevu) rasti, daljšati se: crescere dies licet et tabescere noctes Lucr., ut dies crevit decrevitve Plin. iun.; (o jedeh) rasti, (po)večati se, napihniti (napihovati) se: crescit et invito in ore cibus O., non in ore crevit cibus Sen. ph.; (o sočivju) nabrekniti (nabrekati): coquendo cr. Plin.; (o lesu) nape(nja)ti se, nabrekniti (nabrekati): contignationes humore crescentes aut siccitate decrescentes Vitr.; (o oteklini) (po)večati se, zateči (zatekati), oteči (otekati): tumor … retento spiritu crescit Cels.; (o udih) nape(nja)ti se, nabrekniti (nabrekati), oteči (otekati): crescentia laboribus membra Plin. iun. od moči nabrekli udje, creverunt artus (namreč pri mučenju) Sil., od tod (o mučencu samem): crescit et suspensus ipse vinculis latentibus Prud. Potem pren. (o raznih drugih stvareh, poseb. abstr.) = rasti, narasti (naraščati), (po)množiti se, (po)večati se, (o)krepiti se, (o)jačati se: Lucr., Vell., Sen. ph. idr., plagae (udarci) crescunt Ter., crescit in dies singulos hostium numerus Ci., crescens in dies multitudo hostium L., metuisti, ne aes alienum tibi cresceret Ci. da ti ne bi narasel, neque indulgendo inveterascere eorum aes alienum patiebatur neque multiplicandis usuris crescere N., his omnibus annona crevit C. je poskočila cena žita, crescit pretium Plin. raste, reliqua (zaostanki obresti) creverunt Plin. iun., plebis opes inminutae, paucorum potentia crevit S., multis occulto res (imetje) crescit fenore H., improbae crescunt divitiae H., crescentem sequitur cura pecuniam H., simul crescit inopia omnium (vsega) L., crescente certamine et clamore L., crescebat in eos odium Ci., quod ex his studiis quoque crescit oratio et facultas Ci. ker tudi ti nauki pospešujejo govorniško nadarjenost, ad extremam aetatem eorum amicitia crevit N., advenientes crescentesque morbi Ci., crescentes morbi Cels., si febris non decrescit, sed crescere desiit Cels., si etiam vehementius dolor crevit Cels., crescunt ignisque dolorque O., crescit indulgens sibi dirus hydrops H. se poslabša, primo pecuniae, deinde imperii cupido crevit S., fuga atque formido crescit S., Tuscis crevit audacia L., fama e minimo sua per mendacia crescit O., crescentibus iam provinciis (opravki, posli) L., crescit mihi materies Ci. ep. snov (za pisanje) mi raste pod roko, quoniam satis huius voluminis magnitudo crevit Corn., crescens carmen O. še nedovršena, liber crevit Plin. iun., iambi a brevibus in longas (syllabas) nituntur et crescunt Q., crescente vento Cat., crescente aestu Cu., in foro eius vox crescebat tamquam tuba Petr.; (poseb. pogosto o pogumu) narasti (naraščati): cum hostium opes animique crevissent Ci., crevit ex eo hostium (v sl. dat.) animus L., morte Africani crevere inimicorum animi L.; z dat.: plebi creverant animi L., animus crevit praetori, ut Cassandream oppugnaret L., hinc animus crevit obsessis Cu., hostibus quoque crevere animi Iust.; (o bitjih): cr. malo ali per damnum O. (o hidri, ki sta ji namesto ene odbite glave zrasli dve), quoad vixit, virtutum laude crevit N. je rasel (pridobival) v … ; e nostro crescit maerore Charaxus O. se opogumi, tako tudi: cresco et exsulto Sen. ph.
c) occ. α) po imetju rasti, v imetju pridobi(va)ti, povzdigniti (povzdigovati) se, opomoči si, (o)bogateti: ut rei publicae, ex qua crevissent, tempus accommodarent L., crescam patrimonio, non corpore Petr., ex parvo, ab asse, de nihilo crevit Petr. β) (politično) (z)rasti v moči, ugledu = moč (vpliv, veljavo) pridobi(va)ti, visoko povzpe(nja)ti se, mogočen (mogočnejši) posta(ja)ti, (o)krepiti se, opomoči si, povzdigniti (povzdigovati) se: si nostram rem publicam vobis et nascentem (v njenem nastajanju) et crescentem (v njeni rasti) et adultam (v njenem razcvetu) et iam firmam et robustam (v njeni že utrjeni moči) ostendero Ci., cum Atheniensium opes senescere, contra Lacedaemoniorum crescere videret N., Rhodiorum civitas populi Romani opibus (s podporo) creverat S., labore atque iustitia res publica crevit S., concordiā parvae res crescunt, discordiā maximae dilabuntur S., secundis usque laboribus Romana pubes crevit H., sic fortis Etruria crevit V., Saguntini in tantas creverant opes, ut … L., non tantum interest nostrā Aetolorum opes ac vires minui, quantum non supra modum Philippum crescere L., o quantum de tenui Romanus origine crevit O., crescens regnum Iust.; (tudi o posameznikih): date crescendi copiam Ter., oblatam sibi facultatem putavit, ut ex invidia senatoria posset crescere Ci., crescendi in curia sibi occasionem datam ratus L., timentes, ne crescendi ex se inimico collegae potestas fieret L. da se ne bi zaradi njegovega padca dokopal … tovariš do vpliva, qua ex re creverat cum famā tum opibus N., frater per se crevisset C., fit Mimnermus et optivo cognomine crescit H.

Opomba: Sinkop. inf. pf. crēsse: Lucr.

cresimare

A) v. tr. (pres. crēsimo) relig. birmati

B) ➞ cresimarsi v. rifl. (pres. mi crēsimo) relig. birman biti

crisper [krispe] verbe transitif (z)grbančiti, gubati, krčiti, skupaj vleči; familier napraviti nestrpnega, (raz)dražiti

se crisper biti nestrpen
il a le don de nous crisper on ima dar, da nas spravlja v nestrpnost
ta lenteur me crispe tvoja počasnost mi gre na živce

cristallizzare, cristallizzarsi

A) v. intr., v. rifl. (pres. /mi/ cristallizzo)

1. miner. kristalizirati, kristaliti

2. pren. okosteneti

B) v. tr. kristalizirati

criterio moški spol kriterij, sodilo, merilo za presojanje

según mí criterio po mojem mnenju
cambiar de criterio spremeniti svoje mnenje, premisliti se

crocifiggere^*

A) v. tr. (pres. crocifiggo)

1. križati, na križ pribiti

2. pren. mučiti, trpinčiti

B) ➞ crocifiggersi v. rifl. (pres. mi crocifiggo) pren. mučiti se

crogiolare

A) v. tr. (pres. crōgiolo) počasi peči

B) ➞ crogiolarsi v. rifl. (pres. mi crōgiolo) pren. goditi si, uživati:
crogiolarsi al sole uživati na soncu
crogiolarsi nei ricordi predajati se spominom