Franja

Artaxata -ōrum, n (Ἀρτάξατα) Artaksata, glavno mesto Velike Armenije, zgrajeno ob Araksu pod Hanibalovim pokroviteljstvom: Plin., Iuv., T. idr. — Soobl. Artaxata -ae, f Artaksata: T.

Artēna -ae, f Artena, mesto v Etruriji, ki so ga zgodaj razdejali Rimljani: L.

artikulácija (-e) f

1. lingv. articolazione:
mesto artikulacije punto, luogo di articolazione

2. muz. articolazione

3. anat. articolazione:
ramenska artikulacija articolazione omerale

artikulacijsk|i (-a, -o) Artikulations- (mesto die Artikulationsstelle)

artikulacíjski

artikulacijsko mesto (fon) punto m de articulación

Arūpium -iī, n Arupij, japidsko mesto na Ilirskem. Od tod adj. Arūpīnus 3 arupski: arva Tib.

asanírati sanear

asanirati mesto urbanizar

Ascalō -ōnis, m (Ἀσκάλων) Askalon, filistejsko mesto v Palestini: Mel., Plin., Amm. Od tod adj. Ascalōnius 3 askalonski: cepa Col., Plin. por; subst. Ascalōnītae -ārum, m Askalonci, preb. Askalona: Vulg.

Asciburgium -iī, n Asciburgij, mesto v belgijski Galiji na levem bregu dolnjega Rena: T.

Āsculum -ī, n Askul, ime mesta,

1. Asculum (Pīcēnum Picenski) Askul (zdaj Ascoli), imenitno glav. picensko mesto južno od Ancone: Ci., C. idr. (v sinkop. obl. Āsclum -ī, n: Sil.). Od tod adj. Āsculānus 3 askulski: genus Ci., triumphus Plin. (= Gneja Pompeja, ki je Askul osvojil v državljanski vojni); subst. Āsculānus -ī, m in pl. Āsculānī -ōrum, m Askulec, Askulci, preb. Askula: Ci.

2. Āsculum (Āpulum Apulski) Askul (zdaj Ascoli di Satriano), apulsko mesto, znano po bitki s Pirom l.278: Fl. Od tod adj. Āsculīnus (Āusculīnus) 3 askulski: ager Front.

Ascūrum -ī, n Askur, mesto v Mavretaniji: Auct. b. Afr.

Asisium -iī, n (Ἀσίσιον) Asizij, mesto v Umbriji (zdaj Assisi), kjer se je rodil pesnik Propercij: Pr. (IV [V], 1, 125, kjer piše Asis -is). Od tod subst. Asisinātēs -ium, m Asizijci, preb. Asizija: Plin.

asistentski pridevnik
(o strokovnem pomočniku) ▸ asszisztensi

Asmīraea -ae, f Asmireja, dežela in mesto Asmirejcev v Seriki: Amm.

Asmūra -ae, f Asmura, hirkansko mesto: Amm.

Aspendus -ī, f (Ἄσπενδος) Aspend, pamfilijsko mesto: Ci. Od tod adj. Aspendius 3 aspendski, iz Aspenda: citharista Ci.; subst. Aspendiī -ōrum, m Aspendijci, preb. Aspenda: N., L.

aspis -idis, acc. sg. -idem, pesn. -ida, acc. pl. -idas, f, pri Prud. m (gr. ἀσπίς ščit) kača ščitarka, gad: aspidem occulte latere uspiam Ci., aspide ad corpus admotā vitā est privatus Ci.; pren.: aspis a vipera mutuatur venenum Tert. — Kot nom. propr. Aspis -idis, f Aspida,
a) predgorje in mesto vzhodno od Kartagine, pozneje polat. Clupea: Sil.
b) otok ob likijski obali: Plin.
c) otok nasproti predgorja Spireja: Plin.

Aspona -ae, f Aspona, galacijsko mesto: Amm.

assediare v. tr. (pres. assēdio)

1. oblegati:
i nemici assediarono la città sovražniki so oblegali mesto

2. pren. obkoliti; blokirati:
i dimostranti assediarono l'ambasciata demonstranti so obkolili veleposlaništvo

3. pren. nadlegovati, zasuti, zasipati (z):
lo assediarono di domande zasuli so ga z vprašanji

assiéger [asježe] verbe transitif oblegati; obkoliti; navaliti na; nadlegovati, mučiti (o bolezni)

assiéger une ville oblegati mesto
assiéger les guichets de la banque navaliti na okenca v banki
assiéger de questions obsuti z vprašanji