Franja

relēgātiō -ōnis, f (relēgāre)

1. odslovitev, izključitev (v kraj določene oddaljenosti od Rima za določeno dobo, najmilejša vrsta pregnanstva, pri katerem je pregnanec obdržal rimsko državljanstvo), izgon, izgnanstvo, pregnanstvo, relegácija: exsilium et relegatio civium L., relegatio atque amandatio Ci., a te vita eius rusticana relegatio appellatur Ci., relegatio insulae (= in insulam) Paul.

2. volilo v oporoki: dotis Ulp.

repositiō -ōnis, f (repōnere)

1. shranitev, (na)kopičenje, delanje zalog(e): feni, ligni, cannarum repositiones Pall., illius cineris Aug.

2. kraj, kjer se kaj shranjuje, skladišče, skedenj, gumno: congregabit triticum in repositionem Hier. (Itala).

résidence [rezidɑ̃s] féminin bivališče, stanovanje; rezidenca; bivanje; skupina razkošnih stanovanjskih hiš

résidence forcée, surveillée prisilno, nadzorovano bivanje
résidence de service službeni kraj
résidence secondaire drugo bivališče (npr. na deželi), vikend
changement masculin de résidence sprememba bivališča
chonger de résidence spremeniti, menjati bivališče
établir sa résidence nastaniti se, vzeti si stanovanje
mettre quelqu'un en résidence surveillée postaviti bivanje kake osebe pod nadzorstvo

resort² [rizɔ́:t] neprehodni glagol
zateči se (to k)
poslužiti se (česa); iti, kreniti, napotiti se, romati (to v)
često obiskovati, zahajati (v)

to resort to force zateči se k sili, uporabiti silo
to resort to an inn zahajati v krčmo, gostilno
a place much resorted zelo obiskovan kraj

retired [ritáiəd]

1. pridevnik
odmaknjen, samoten, osamljen; malo obiskovan; upokojen, živeč v pokoju

retired general general v pokoju
retired list seznam upokojenih
a retired oldster pogovorno star penzionist
retired pay pokojnina
a retired spot (valley) odmaknjen, samoten kraj (dolina)
to place on the retired list upokojiti

2. prislov
odmaknjeno

to live retired živeti v odmaknjenosti

rêvé, e [rɛve] adjectif sanjan; idealen

solution féminin rêvée idealna rešitev
endroit masculin rêvé pour passer des vacances idealen kraj za počitnice
chose rêvée stvar, o kateri sanjamo

revoir*¹ [rəvwar] verbe transitif zopet videti, zopet srečati (quelqu'un koga); vrniti se (quelque chose k čemu); pregledati, revidirati; preskusiti

se revoir zopet se videti
revoir un film še enkrat videti film
revoir un lieu vrniti se v neki kraj
revoir un manuscrit avant de le faire imprimer pregledati rokopis pred natisom
nous ne nous sommes pas revus depuis longtemps že dolgo se nismo videli, srečali

róden (-dna -o) adj.

1. (domač, rojsten) natale, nativo:
rodni kraj villaggio nativo
rodna gruda paese natio, patria

2. vero:
skrbeti za koga kot rodni oče aver cura di qcn. come un vero padre
spremenil se je, da ga rodna mati ne bi spoznala si è fatto irriconoscibile

rôjsten (of) birth; natal

rôjstni dan birthday
za, na moj rôjstni dan for my birthday
rôjstni kraj birthplace, native parts
rôjstno leto year of birth
moje rôjstno mesto my native (ali) home town
rôjstna hiša the house in which someone was born
rôjstni list birth certificate
darila za rôjstni dan birthday presents (ali gifts)
kolač za rôjstni dan birthday cake
slavje rôjstnega dne birthday party
vse najboljše k vašemu rôjstnemu dnevu! many happy returns of the day!

rôjsten natal, de naissance

rojstni dan jour moški spol de naissance, (jour) anniversaire moški spol
rojstni datum (kraj) date ženski spol (lieu moški spol) de naissance
rojstna hiša maison natale
rojstno mesto ville natale
rojstni list acte moški spol de naissance, (izpisek) extrait moški spol (ali bulletin moški spol) de naissance
praznovati rojstni dan koga fêter l'anniversaire de quelqu'un

rôjsten (-tna -o) adj. di, della nascita; nativo, natio, natale:
rojstni datum data di nascita
rojstni kraj paese, villaggio, luogo nativo; patria
rojstni list atto di nascita
rojstna matična knjiga registro delle nascite
rojstni dan compleanno, anniversario, genetliaco, natale

rôjsten natal; de nacimiento

rojstna dežela (hiša, mesto) país m (casa f, ciudad f) natal
rojstni dan natalicio m, cumpleaños m
rojstni datum (kraj, list) fecha f (lugar m, partida f ali fe f) de nacimiento
rojstno ime nombre m
praznovanje rojstnega dne celebración f de cumpleaños
praznovati rojstni dan celebrar su cumpleaños

rojstv|o [ô] srednji spol (-a …) die Geburt
ponovno rojstvo die Wiedergeburt
rojstvo dvojčkov/trojčkov die Zwillingsgeburt, Drillingsgeburt
rojstvo živega otroka die Lebendgeburt
nezakonsko rojstvo die Unehelichkeit
… rojstvva Geburts-
(čas die Geburtszeit, datum das Geburtsdatum, kraj der Geburtsort, leto das Geburtsjahr, ura die Geburtsstunde)
obletnica rojstvva der Geburtstag (stota hunderjähriger Geburtstag)
… rojstev Geburten-
(knjiga das Geburtenbuch, kontrola die Geburtenkontrolle, die Geburtenregelung, matična knjiga das Geburtsregister, die Geburtsliste, omejevanje die Geburtenbeschränkung, porast der Geburtenzuwachs, presežek der [Geburtenüberschuß] Geburtenüberschuss, število die Geburtenrate, upadanje der Geburtenrückgang)
od rojstvva von Geburt an
od rojstvva slep/gluh von Geburt an blind/taub, -geboren ( blindgeboren, taubgeboren)
denarna pomoč ob rojstvvu otroka die Geburtenbeihilfe
obvestilo o rojstvvu otroka die Geburtsanzeige
potrdilo o rojstvvu der Geburtsnachweis
po rojstvvu nach der Geburt, figurativno der Geburt nach, bogat ipd.: von Haus aus
po Kristusovem rojstvvu nach Christi Geburt

rómarski of pilgrimage

rómarska palica pilgrim's staff
rómarski kraj place of pilgrimage

Rōsea ali Rōsia -ae, f Rózeja (Rózija), kraj na Sabinskem pri mestu Reate z izvrstnimi konjskimi pašniki (zdaj Le Roscie): Ci. ep., Varr. — Od tod adj.

1. Rōseus (Rosus) 3 rózejski (rózijski): cannabis Plin., rura V.

2. Rōseānus 3 rózejski (rózijski), rozejánski: equi Varr.

3. Rōsulānus 3 = Rōseānus: ager Serv.

Rudiae -ārum, f Rúdije, mesto v Kalabriji, rodni kraj pesnika Enija (zdaj Porta a Rugge blizu kraja Lecce-Lupiae) Plin., Mel., Sil. — Od tod Rudīnus 3 rúdijski, iz Rúdij izhajajoč (izvirajoč), iz Rúdij doma: Rudinus homo Ci. = Ennius; subst. Rudīnus -ī, m Rúdijec, Rudín: unde Rudinus ait „divum domus altisonum — cael'“? Aus.; pl. subst. Rudīnī -ōrum, m Rúdijci, Rudíni, preb. mesta Rudije: nos sumus Romani, qui fuimus ante Rudini Enn. fr. ap. Ci.

sacrārium -iī, n (sacrum -ī ali sacra -ōrum)

1. kraj, kjer se hranijo svetinje, svetinjišče, prostor za svetinje, nekakšen relikviárij: SERV., FEST. idr., sacrarium est locus, ubi sacra reponuntur ULP. (DIG.), vetito temerat sacraria probro O., Caere sacrarium populi Romani L. (ker so Rimljani v času vdora Galcev tja odpeljali rimske svetinje); metaf.: arcana naturae interiore sacrario clausa sunt SEN. PH.

2.
a) molišče, molilnica, kapela, svetišče, tempelj: SUET. idr., in sacrario signum fuit Cereris CI., res divinas in sacrario facere CI., sacrarium Bonae deae CI., Fidei L., Mentis PR., duri sacraria Ditis V. = podzemlje, sacraria Vestae MART., decimo die cenatum deinde pure lautum (sc. adulescentulum) in sacrarium deducere L., primo sacrarium id feminarum fuisse L. (o kraju, kjer so ženske imele Bakhovo slavje).
b) domača kapel(ic)a: qui habitat in tuo sacrario CI. EP.; metaf. α) svetišče: cui (sc. aquilae) ille (sc. Catilina) etiam sacrarium domi suae fecerat CI. (kraj v rimskem taboru, kjer so hranili legijske orle, je veljal za svetega); porogljivo (o istem Katilini): cui (sc. aquilae) domi tuae sacrarium scelerum tuorum constitutum fuit CI. β) cesarski kabinet: in sacrario imperialis oraculi AUS.

safe¹ [séif] pridevnik
varen, siguren, zanesljiv; dobro čuvan; nenevaren; zdrav, cel, nepoškodovan, ki je v dobrem stanju, srečen; previden, ničesar ne tvegajoč

as safe as houses pogovorno popolnoma, absolutno varen
safe from varen pred
safe and sound čil in zdrav
from a safe quarter iz zanesljivega vira
safe arrival trgovina srečno dospetje (o blagu)
safe back (zopet) srečno doma (domov)
a safe catch (kriket) dobra žoga
a safe estimate previdna ocenitev
a safe guide zanesljiv vodnik
a safe man zanesljiv, zvest človek
a safe place varen kraj
safe receipt trgovina v redu prejem
a safe winner zanesljiv zmagovalec
to be safe from (the wolves) biti varen pred (volkovi)
is it safe to go there? je varno iti tja?
the bridge is not safe most ni varen, zanesljiv
this dog is not safe to touch nevarno je, dotakniti se tega psa
it is safe to say z gotovostjo (mirno) lahko rečemo
he is safe to come first gotovo bo prišel prvi
to be on the safe side biti na varnem, iti brez nevarnosti
I want to be on the safe side ne maram se po nepotrebnem spuščati v nevarnosti, ne maram ničesar tvegati
to err on the safe side napraviti napako, a brez škode
they feel safe now zdaj se čutijo varne
to keep s.th. safe (s)hraniti kaj na varnem
to play safe varno iti; zaradi varnosti
I saw him safe home srečno sem ga spremil (spravil) domov

Samosata -ōrum, n (Σαμόσατα) Samózata (Samózate), glavno mesto sir(ij)ske province Komagena ob zahodnem bregu Evfrata (zdaj Samsat), rojstni kraj satirika Lukijana: PLIN. – Soobl. Samosata -ae, f Samózata: AMM. – Od tod adj. Samosatēnus 3 samozátski, iz Samózat(e) izvirajoč, kot subst. m Samózatec, Samozaténec, Samozá(t)čan: Paulus AMBR.

samóten lonely, lonesome, solitary, secluded; retired

iti na samóten sprehod to take a solitary walk
samóten (odmaknjen, zakoten) kraj (dolina) a secluded spot (valley)