Franja

serenáda glasba serenade

peti, igrati komu serenádo to serenade someone
pevec serenáde serenader

serrer [sɛre] verbe transitif stisniti, stiskati; tiščati; pritiskati; zapreti, shraniti; zadrgniti, pritegniti; stesniti, zožiti; priviti (vijak); pričvrstiti, pritrditi, privezati; iti ali peljati tik (la muraille ob zidu)

se serrer stisniti se (contre k)
serrer quelqu'un dans ses bras, contre son cœur stisniti koga k sebi
serrer dans strpati v
serrer le frein pritegniti zavoro
serrer le foin spraviti, shraniti seno pod streho
serrer son jeu previdno igrati, oprezno ravnati
serrer la main à quelqu'un stisniti komu roko
serrer les rangs strniti vrste
serrer les poings stisniti pesti
serrer la vis, les pouces à quelqu'un (figuré) strogo s kom ravnati
serrer sa ceinture d'un cran stisniti pas za eno luknjo
serrer (sur) sa droite (avto) voziti skrajno po desni strani
les chaussures me serrent les pieds čevlji me tišče
serrer de près quelqu'un biti komu za petami, figuré ugnati koga
serrer une femme de près zelo dvoriti kaki ženski
serrer de près un texte dobesedno prevesti besedilo
serrer de près un problème pazljivo analizirati, študirati problem
serrez-vous pour nous faire de la place stisnite se skupaj, da nam naredite prostor
se serrer les coudes pomagati si medsebojno
se serrer la ceinture (familier, figuré) zadrgniti si pas

serviō -īre -īvī in -iī -ītum (servus)

I.

1. služiti, biti služabnik, biti suženj, biti zasužnjen, sužnjevati, robovati; abs.: nunc quidem etiam servio PL., quod servibas (gl. opombo spodaj) liberaliter TER., non solum vincietur, sed etiam serviet CI., qui ... libertate caret ... serviet aeternum (pren.) H.; z dat.: AP. idr., iustum est tuus tibi servus tuo arbitratu serviat PL., ea (sc. puella) serviebat lenoni impurissimo TER., venire in eum locum, ubi parendum alteri et serviendum sit CI., servire regi humiliter, aliis superbe imperare L., P. Terentius Afer Carthagine natus servivit Romae Terentio Lucano senatori SUET., Phrygio servire marito V. (pikro ) = poročiti se z možem Frigijcem; z apud: tam ille apud nos servit, quam ego nunc hic apud te servio PL., si quis apud nos servisset ex populo foederato seseque liberasset CI.; z notranjim obj.: servitutem servire biti (živeti) v popolni sužnosti: tu usque a puero servitutem servivisti in Alide PL., quorum maiorum nemo servitutem servivit CI., qui (sc. cives) servitutem servissent L.; z dat. (pri kom): servitutem servire huic homini optimo PL.; z apud: ego haud diu apud hunc servitutem servio PL.; v pass.: servis paucioribus serviri SEN. PH. pustiti se streči manjšemu (le majhnemu številu) sužnjev.

2. occ. (politično) komu služiti, sužnjevati, robovati, hlapčevati, biti pokoren, biti podložen, tlačaniti: populum Romanum servire fas non est CI., nulla est tam stulta civitas, quae non iniuste imperare malit quam servire iuste CI., hac tempestate serviundum aut imperitandum S. FR., cum sine muris per octingentos prope annos liberi fuissetis muris ... vincti per centum annos servistis L., maiores eorum servire populo Romano quam imperare aliis maluerunt CI., hac (sc. libertate) omnes carere, sive regi sive optimatibus serviant CI., neque Athenas victas Lacedaemoniis servire poterat pati (sc. Alcibiades) N., frustraque erit illa (sc. Cleopatra) minata, servitura suo Capitolia nostra Canopo O.

3. metaf. (o neživih subj.)
a) imeti na sebi služnost (servitút), biti obremenjen s služnostjo (servitútom): ICTI. idr., omnia (sc. praedia), quae serviebant CI., eae (sc. aedes) serviebant CI.
b) rabiti, služiti komu za, kot kaj, pri čem: tabulata gallinis servire debent COL., chartis serviunt calami PLIN., domus ... serviet domino non minori PLIN. IUN. –

II. pren.

1. služiti, biti na voljo komu, biti v službi koga, ugoditi (ugajati), ustreči (ustrezati), narediti (delati) po volji koga, komu, zadovoljiti (zadovoljevati) koga: tibi servio atque audiens sum imperi PL., res ... publica, si loqui posset, ageret mecum, ut, quoniam sibi servissem semper, numquam mihi ... ut iam mihi servirem CI., servire populo CI., amicis diligentissime N., servire amori aliorum CI., auribus Vari C. govoriti Varu po godu, universis civibus TIBERIUS AP. SUET., siquid adhuc igitur vivi, Germanice, nostro restat in ingenio, serviet omne tibi O., honor ... servītus ab illa mihi AUG. izkazana; pesn.: semper ... ab ineunte adulescentia tuis servivi servitutem imperiis et praeceptis, pater. ... Meum animum tibi servitutem servire aequom censui PL.

2. čemu ustreči (ustrezati), preda(ja)ti se čemu, vda(ja)ti se čemu, (po)skrbeti za kaj, prizadevati si za kaj, gnati, poganjati se za čim, truditi se za kaj, delati na čem, pri čem, za kaj, vso pozornost posvetiti čemu, ves trud (vso pozornost) obrniti (obračati) na kaj: commodis alicuius TER., CI., utilitati salutique CI. EP., valetudini CI. EP., vitae necessitatibus, aetati alicuius, posteritati, personae (igrati svojo vlogo, držati se svoje vloge), dolori suo, cupiditatibus, iracundiae, alicuius amori flagitiosissime, pecuniae, rei familiari maxime, vectigalibus CI., famae CI. EP., N., existimationi (alicuius), gloriae, laudi et gloriae, laudi existimationique CI., dignitati N., gratiae S., domi voluptatibus, hic pecuniae servitis S., suo etiam privato compendio serviebant C., servire bello C. storiti vse, kar vojna zahteva, paci N., aut belli aut pacis artibus VELL., quaestui ac reditibus COL.; brezos.: ut communi utilitati serviatur CI., ut non brevitati servitum sit, sed venustati CI.

3. vda(ja)ti se čemu, v kaj, ravnati po čem, v skladu s čim, vesti (obnašati) se po čem, v skladu s čim, prilagoditi (prilagajati, prilagojevati) se čemu: rei TER., rumori PL., incertis rumoribus C., tempori CI., temporibus callidissime serviens N. okoliščinam (razmeram), glede na okoliščine (razmere).

Opomba: Sinkop. obl. servisse, servissem itd. (= servivisse, servivissem itd.): CI. idr.; impf. servībās (= serviēbās): PL., TER.; fut. servībo itd.: PL., TER.

set [sɛt] masculin (tennis) set

jouer une partie en 5 sets igrati partijo v 5 setih
balle féminin de set žoga, ki odloči zmago v setu

sētte agg.; m, f invar.

1. sedem:
i sette sacramenti relig. sedem zakramentov
i sette sapienti sedem modrijanov
avere sette spiriti come i gatti imeti sedem življenj kot mačke
chiudere con sette chiavi, con sette sigilli zapreti s sedmimi pečati
portare qcn. ai sette cieli pren. kovati koga v deveta nebesa

2. sedem; sedmica; sedmi (dan); sedem (ura):
giocare il sette di cuori igrati srčno sedmico
il sette del mese sedmi v mesecu
le sette del pomeriggio sedem popoldne
prendere un sette šol. žarg. dobiti sedmico; ekst. pog. razporek (na obleki)

3. šport sedmerka (vaterpolo)

shoot^*2 [šu:t]

1. prehodni glagol
iz-, na-, pre-, ustreliti; sprožiti, izstreliti (strelico); vreči (sidro); odvreči (odpadek); izprazniti, iztovoriti; metati, sipati (svetlobo), metati (poglede)
ameriško, sleng odvreči kot neuporabno; poganjati (mladike); zapahniti (vrata); drveti ali hitro voziti, se peljati po čem, preko česa
fotografija posneti, slikati, fotografirati
sleng izreči, izgovoriti

2. neprehodni glagol
streljati (at na, v)
streljati divjačino, loviti, baviti se z lovom, biti lovec; poganjati, brsteti, kliti, naglo rasti
fotografija napraviti posnetek; boleti, trgati (o zobobolu); pošiljati (svetlobo, žarke); švigniti, šiniti, planiti
figurativno razvijati se, zoreti

shoot him! ustrelite ga!
a shooting pain zbadajoča bolečina, zbodljaj
a shooting star zvezdni utrinek, meteor
to shoot o.s. ustreliti se
to shoot the amber ameriško, sleng pri rumeni luči voziti skozi križišče
to be shot of s.o. znebiti se koga
I'll be shot if... naj na mestu umrem, če...
to be out shooting biti na lovu
to shoot the bolt odriniti zapah
to shoot one's bolt sleng napraviti, kar se (le) da
to shoot the cat pogovorno bljuvati, bruhati, kozlati
a cat shot out of the room mačka je šinila iz sobe
to shoot big game loviti, streljati veliko divjad
to go shooting iti na lov
the driver was shot out of the car šoferja je vrglo iz avta
a grain shoots zrno kali
to shoot a bridge hitro se peljati, šiniti pod mostom
to shoot a line sleng bahati se, pretiravati
to shoot one's linen namenoma kazati krajnike svojih manšet
to shoot a match udeležiti se tekmovanja v streljanju
to shoot the moon sleng odseliti se ponoči brez plačanja stanarine
to shoot wide of the mark figurativno zelo se zmotiti
to shoot the Niagara figurativno poskusiti vratolomno dejanje
to shoot questions at s.o. bombardirati koga z vprašanji
to shoot a rapid šiniti prek brzice
to shoot a scene film snemati sceno (prizor)
to shoot straight sleng biti pošten, iskren
he was shot for a spy bil je ustreljen kot špijon
to shoot the sun navtika določiti položaj ladje s sekstantom opoldne
my tooth shoots abominably zob me strašansko boli
to shoot the traffic lights pri rdeči luči voziti skozi križišče
to shoot the works figurativno igrati za najvišji vložek; vložiti skrajne napore

sight¹ [sáit] samostalnik
vid
figurativno oko, doseg oči; vidik, dogled, pogled, ogled; prizor, ogleda vredna znamenitost
množina znamenitosti (of a town kakega mesta)
pogovorno nenavaden ali žalosten pogled (prizor), grda zunanjost, strašilo; muha (na puški), merjenje, viziranje
fotografija iskalo
pogovorno masa, množina, kup
ameriško, sleng šansa

in sight v bližini, na dosegu, na dogledu
on sight na (prvi) pogied
at (first) sight na prvi pogled, brez priprave
out of sight iz vida, zunaj obzorja
within sight of v vidiku, v vidu
a (long) sight pogovorno (zelo) mnogo (of money denarja)
a sight for the gods prizor za bogove
a sight for sore eyes zelo prijeten prizor (pogled), privlačna oseba
sight unseen figurativno maček v žaklju; kupljen na slepo
bad (good) sight slab (dober) vid
the loss of sight izguba vida; oslepitev
long sight daljnovidnost
a long sight better daleč boljši
second sight figurativno preroški dar
payable at (on) sight plačljiv na pokaz
short (near) sight kratkovidnost
out of my sight! izgubi se mi izpred oči!
out of sight out of mind daleč od oči, daleč od srca
it is not right in my sight to ni prav po mojem mišljenju
it is a sight better than it was mnogo bolje je, kot je bilo
it was quite a sight! bil je to prizor za bogove!
to be in sight of videti
to catch sight of zagledati, ugledati (koga, kaj)
to come in sight pokazati se
it has cost him a sight of money to ga je veljalo kup denarja
to find favour in s.o.'s sight pridobiti si naklonjenost koga, prikupiti se, ugajati komu
to get sight of s.o. zagledati, opaziti koga
to get (to go) out of sight izginiti (iz vida)
to heave in sight pojavljati se, prikazovati se, postajati viden
to keep in sight imeti v vidu
to know by sight poznati po videzu
what a sight you look! kakšen pa si!, kot strašilo si videti!
to lose sight of izgubiti iz vida, ne več videti, figurativno pozabiti
to lose one's sight oslepeti
the letter was not meant for your sight pismo ni bilo namenjeno tebi
I should like it a jolly sight better stokrat rajši bi imel to
to make a sight of oneself smešno se obleči, osmešiti se
to play (to sing) at sight igrati na prvi pogled, brez priprave
to put out of sight skriti, ne posvečati pozornosti
to see the sights videti, ogledati si znamenitosti
I can't see (bear stand) the sight of him ne morem ga živega videti
to take a sight nameriti, ciljati; obrniti pogled
to take a sight at s.o. sleng osle pokazati komu

sistém (-a) m

1. sistema:
astr. planetni, sončni, zvezdni sistem sistema planetario, solare, astrale
geocentrični, heliocentrični sistem sistema geocentrico, eliocentrico

2. geogr. sistema:
gorski sistem sistema montuoso, orografico
jamski sistem sistema cavernicolo
rečni sistem sistema fluviale

3. (skupina naprav, priprav) sistema, apparato:
alarmni sistem sistema di allarme
hladilni, krmilni sistem apparato refrigeratore, di comando
hidroenergetski sistem sistema idroenergetico
namakalni sistem sistema di irrigazione

4. anat. (skupina med seboj povezanih organov) sistema, apparato:
dihalni, prebavni sistem apparato respiratorio, digerente
žilni sistema sistema vasale
centralni živčni sistem sistema nervoso centrale

5. (skupek soodvisnih enot) sistema:
sistem znakov sistema di segni
filozofski sistem sistema filosofico
merski sistem sistema di misure

6. (red, načrt) sistema:
sistema tekmovanja sistema delle gare
ne imeti sistema non avere sistema
igrati po sistemu giocare, puntare secondo un sistema
abecedni sistem alfabeto
kartotečni sistem schedario

7. (družbena ureditev) sistema, assetto, ordinamento:
demokratični, federativni, republikanski sistem ordinamento democratico, federale, repubblicano
hist. fevdalni sistem sistema feudale
dvodomni sistem sistema bicamerale
enostranskarski, večstrankarski sistem sistema monopartitico, pluripartitico

8. (predpisi, pravila za kako družbeno področje) sistema:
bančni, davčni, denarni sistem sistema bancario, fiscale, monetario
politični sistem sistema politico
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
muz. atonalni, tonalni, četrtinski sistem sistema atonale, tonale, di quarti di tono
mat. desetiški, dvojiški sistem sistema decimale, binario
lingv. glasovni sistem jezika sistema fonetico di una lingua
ekon. gospodarski sistem sistema, ordinamento economico
min. heksagonalni, monoklinski, rombični sistem sistema esagonale, monoclino, rombico
elektr. informacijski, računalniški sistem sistema informatico, computeristico
mat. logaritemski sistem sistema logaritmico
koordinatni sistem sistema di coordinate
fiz. mednarodni sistem enot sistema internazionale delle misure
lit. naglasni, zlogovni, metrični sistem sistema accentuativo, sillabico, metrico
metal. napajalni sistem sistema di alimentazione
šah. obrambni sistem sistema difensivo, di difesa
rad. oddajni, sprejemni sistem sistema trasmittente, ricevente
teh. opazovalni sistem sistema di osservazione
kem. periodični sistem elementov sistema periodico degli elementi
mat. polarni koordinatni sistem sistema di coordinate polare
televizijski sistem sistema televisivo
elektr. trifazni, večfazni sistem sistema trifase, plurifase
polit. večinski sistem (volitev) sistema maggioritario
teh. zavorni sistem sistema, dispositivo di frenaggio
agr. sistem kolobarjenja sistema agrario rotativo

skát (igra na karte) écarté moški spol , skat moški spol

igrati skat jouer à l'écarté (ali au skat)

skriválnica (uganka) (dessin moški spol ) devinette ženski spol ; (igra) (jeu moški spol de) cache-cache moški spol

igrati se skrivalnice jouer à cache-cache

skriválnica (-e) f (igre, skrivalnice) pl. nascondino, rimpiattino:
igrati se, iti se skrivalnice giocare a nascondino; pren. non comportarsi lealmente, fare un gioco sleale

skriválnice spy

igrati se skriválnice to play at hide-andseek

skriválnice (igra) (juego m del) escondite m

igrati se skrivalnice jugar al escondite

skvoš samostalnik
(šport) ▸ fallabdaPovezane iztočnice: igrišče za skvoš, lopar za skvoš

slabo [ó]

1. schlecht (slabo zapisan schlecht angeschrieben, igrati karte ein schlechter Kartenspieler sein, izkoriščati hrano ein schlechter Futterverwerter sein, pristajati - obleka einen schlechten Sitz haben, se goditi (jemandem) schlecht ergehen, se odrezati schlecht abschneiden, situiran schlecht gestellt, iti [schlechtgehen] schlecht gehen, schlecht ergehen, se odrezati schlecht wegkommen)

2. -schwach (ki se slabo prodaja verkaufsschwach, ki slabo bere leseschwach, ki slabo strelja [schußschwach] schussschwach); schwach- (razvit schwachentwickelt), -schlecht (osvetljen [schlechtbeleuchtet] schlecht beleuchtet); unter- (plačevati unterbezahlen, plačan unterbezahlt, osvetljen tehnika unterbelichtet)

3.
slabo mi je mir ist übel
slabo mi postaja mir wird übel

4.
slabo delati pfuschen, schludern
slabo deti komu (jemandem) schlecht bekommen
slabo govoriti o lästern über
slabo naleteti pri schlecht ankommen bei, (zameriti se) anecken
slabo opravljeno delo die Pfuscherei
slabo se končati ein schlimmes Ende nehmen
slabo se počutiti sich schlecht fühlen, nicht ganz auf dem Posten sein, sich mies fühlen, unwohl sein, on: ihm ist nicht wohl
slabo si zapomniti kaj kein Gedächtnis haben für
slabo slišati schwer hören, schwerhörig sein
slabo vzgojen ungeraten
slabo zvočno izoliran hellhörig

slép blind; sightless

na pol slép purblind
čisto slép stone blind, (as) blind as a bat (ali as a mole, an owl, a beetle), totally blind
slép kot kura nightblind
slép na eno oko blind in one eye
slép za barve colour-blind
skoraj slép gravel-blind, sand-blind
slépo črevo blind gut, caecum
slépa cena cheap price
slép naboj (strel) blank cartridge (shot)
slépa pokorščina blind obedience
slépi potnik (na ladji itd.) stowaway
slépo okno, slépa vrata dead (brickedup) door, window
slépo pristajanje aeronavtika instrument landing
slépa sreča blind luck, mere chance
slépa vera implicit faith
slépa ulica cul-de-sac, pl culde-sacs, culs-de-sac
slépo zaupanje implicit confidence
zavod za slépe home for the blind
bil je slép za njene napake he was blind to her faults
bil je le slépo orodje... he was only a mere tool...
igrati se slépe miši to play at blind man's buff
lotiti se česa na slépo srečo (figurativno) to go at something blind, to trust to luck
tudi slépa kura zrno najde even a blind man may fluke a direct hit
delati se slépega za to turn a blind eye to (something)

slép aveugle ; (na eno oko) borgne

čisto slep complétement aveugle
slep za barve daltonien, atteint de daltonisme
slep ponoči héméralope
slep od rojstva aveugle de naissance
slepe miši (igra) colin-maillard moški spol
igrati se slepe miši jouer à colin-maillard
slepa jeza (ljubezen, pokorščina, strast, vdanost) colére ženski spol (amour moški spol, obéissance ženski spol, passion ženski spol, dévouement moški spol) aveugle
slepo okno fausse fenêtre
postati slep devenir aveugle, perdre la vue
slepi potnik passager clandestin
slepo steklo verre moški spol opaque
slepi strel coup moški spol à blanc
slepa ulica impasse ženski spol
slepo aveuglément, en aveugle, à l'aveuglette, sans réflexion
slepo zaupati komu faire confiance aveuglément à quelqu'un
na slepo srečo au hasard, sans réflexion, au petit bonheur, à l'aventure, aveuglément
ljubezen je slepa l'amour a un bandeau sur les yeux
tudi slepa kura (kokoš) zrno najde une poule aveugle peut parfois trouver son grain

slepa partija ženski spol šaha: das Blindspiel
igrati slepo partijo [blindspielen] blind spielen

slepe miši ženski spol množina Blindekuh
igrati/iti se slepe miši Blindekuh spielen

smrt ženski spol (-i …) der Tod; das Ableben, das Lebensende, religija der Heimgang; (junaška Heldentod, Ehrentod, milostna Gnadentod, možganska medicina Hirntod, Gehirntod, mučeniška Märtyrertod, Martertod, na grmadi Feuertod, na križu Kreuzestod, od vročine Hitzetod, Wärmetod, v ognju Feuertod, v ringu Ringtod, zaradi embolije Embolietod, zaradi izčrpanosti Erschöpfungstod, zaradi mamila Drogentod, zaradi plina Gastod, zaradi podhladitve Erfrierungstod, Kältetod, zaradi prenehanja delovanja srca Herztod, zaradi sevanja Strahlentod, zaradi stresa [Streßtod] Stresstod, zaradi zadušitve Erstickungstod, zaradi zastrupitve Vergiftungstod, zaradi mraza Kältetod, toplotna Wärmetod); (smrtni primer) der Sterbefall; (smrt v družini) der Trauerfall; (način smrti) die Todesart
klinična smrt medicina klinischer Tod
nenadna smrt dojenčka medicina plötzlicher Kindstod
naravna smrt natürlicher Tod
nasilna smrt gewaltsamer Tod
navidezna smrt Scheintod
smrt v snegu ein weißer Tod
smrt v valovih ein Tod in den Wellen
smrt zaradi nezgode Tod durch Unfall
smrt z obešenjem pravo Tod durch den Strang
smrt z ustrelitvijo pravo Tod durch Erschießung
črna smrt (kuga) der schwarze Tod
kačja smrt rastlinstvo, botanika (nasršeni oman) Spierstrauchblättriger Alant
figurativno socialna smrt sozialer Tod
figurativno Botra smrt Gevatter Tod, der Schnitter Tod, Freund Hein
smrt s koso der Sensemann
figurativno smrt za živce die Nervenmühle
življenje in smrt Leben und Tod (boj na življenje in smrt ein Kampf auf Leben und Tod)
smrti des Todes, Todes-
(100.) obletnica smrti das (hundertste) Todesjahr
angel smrt der Würgengel
bližina smrti die Todesnähe
človek, ki je zapisan smrti der Todeskandidat
dan in ura smrti die Todeszeit
dan smrti der Sterbetag, Todestag
datum smrti das Sterbedatum, Todesdatum
eskadron smrti die Todesschwadron
kraj smrti der Sterbeort
leto smrti das Sterbejahr, Todesjahr
mesec smrti der Sterbemonat
ki se ne boji smrti todesmutig
preziranje smrti die Todesverachtung
prijava smrti die Todesanzeige
ura smrti die Sterbestunde, Todesstunde
vzrok smrti die Todesursache
znak/ znamenje smrti die Leichenerscheinung, das Todeszeichen
umreti junaške smrti den Heldentod sterben
umreti nasilne smrti eines gewaltsamen Todes sterben
za las uiti smrti dem Tod von der Schippe springen
zapisan smrti dem Tode geweiht, todgeweiht
gledati smrti v oči dem Tod ins Auge schauen
do smrti bis zum Tod(e)
vse do smrti bis an (mein/dein …) Lebensende
do smrt se učimo man lernt nie aus
pretepsti do smrti totprügeln
kot smrt wie der Tod, biti videti: wie der leibhaftige Tod, wie ein Gespenst
bled kot smrt [totenblaß] totenblass, [leichenblaß] leichenblass
grd kot smrt [potthäßlich] potthässlich
na smrt zu Tode, zum Sterben
misel na smrt der Todesgedanke
na smrt bolan todkrank, sterbenskrank
na smrt črtiti wie die Pest hassen
na smrt len stinkfaul
na smrt mrziti für den Tod nicht ausstehen können, auf den Tod nicht leiden können
na smrt nesrečen sterbensunglücklich, todunglücklich
na smrt pijan sturzbesoffen, sturzbetrunken
na smrt prestrašen zu Tode erschrocken
na smrt dolgočasen stinklangweilig, sterbenslangweilig, todlangweilig
na smrt se dolgočasiti sich zu Tode langweilen
na smrt se zabavati einen Höllenspaß haben
na smrt sovražiti hassen bis in den Tod
na smrt truden zum Umfallen müde, sterbensmüde, todmüde
na smrt žalosten todtraurig
obsoditi na smrt zum Tode verurteilen
na smrt se jeziti sich schwarz ärgern
pripravljen na smrt todbereit
o smrti obvestiti: vom Tod, über den Tod
listine o smrti Sterbepapiere množina
novica o smrti die Todesnachricht
med življenjem in smrtjo viseti: zwischen Leben und Tod schweben
od smrti vom Tod
zaznamovan od smrti vom Tode gezeichnet
po smrti nach dem Tod
življenje po smrti das Leben nach dem Tod, das Fortleben nach dem Tode
hrepenenje po smrti die Todessehnsucht
s smrtjo mit dem Tod
boriti se s smrtjo mit dem Tode ringen
grožnja s smrtjo die Morddrohung, Todesdrohung
igrati se s smrtjo figurativno mit dem Tode spielen
končati se s smrtjo einen tödlichen Ausgang haben, zum Tode führen
spričo smrti im Angesicht des Todes
v smrt in den Tod
iti v smrt dem Tod entgegengehen, (narediti samomor) in den Tod gehen
pognati v smrt in den Tod jagen/treiben
v primeru smrti im Todesfall
za primer smrti auf den Todesfall
zaprto zaradi smrti wegen Todesfalls geschlossen
figurativno veliko psov zajčja smrt viele Hunde sind des Hasen Tod
zastonj je smrt, in ta te življenje stane umsonst ist der Tod, und der kostet dich das Leben