Franja

polágati (-am) | položíti (-ím)

A) imperf., perf.

1. adagiare, appoggiare, deporre, posare, mettere:
položiti glavo posare il capo
polagati otroka v zibko adagiare il bambino nella culla

2. (dati, dajati na določeno mesto) posare, porre, fondare; stendere:
polagati cevi, kable posare tubi, cavi
polagati tlak pavimentare, selciare, lastricare
polagati temeljni kamen porre la prima pietra
polagati temelje gettare, porre le fondamenta

3. (dati, dajati živini krmo) dar da mangiare (alle bestie)

4. (leči jajce, jajčece) deporre (le uova)

5. (plačati, plačevati; dati, dajati) pagare; depositare:
položiti kavcijo pagare la cauzione

6. pog. (povzročiti, da mora kdo leči) costringere a letto:
pljučnica ga je položila za tri tedne la polmonite lo costrinse a letto per tre settimane

7. pren. dare un tono di; velare:
položiti grožnjo v glas dare un tono di minaccia alla voce, velare la voce di minaccia

8. (odložiti, tudi pren. )
položiti slušalko deporre la cornetta
položiti orožje deporre le armi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
star. pren. položiti izpit dare l'esame, superare l'esame, passare l'esame
pog. pren. polagati račun rendere conto, dare il rendiconto
pren. polagati upe v koga, na koga porre le speranze in qcn.
pren. veliko polagati na kaj tenere in gran conto qcs.
pren. polagati kaj na srce komu raccomandare caldamente qcs. a qcn.
igre polagati karte giocare a carte
pren. položiti vse karte mettere le carte in tavola
pren. položiti roko na koga mettere le mani addosso a qcn., picchiare qcn.
pren. položiti roko nase suicidarsi
pren. položiti roko na srce mettere la mano sul cuore, essere sincero
pren. položiti žensko possedere una donna
pren. položiti koga čez koleno bastonare qcn., sculacciare qcn.
polagati (napeljati)
inštalacije installare
navt. polagati na ogrodje invasare (nave)
polagati (komu) na usta imbeccare (qcn.)

B) položíti se (-ím se) perf. refl. (uleči se) stendersi, coricarsi

polichinelle [pɔlišinɛl] masculin pavliha; pajac (igračka); smešna, grda, pokvečena oseba; nepremišljena oseba

c'est le secret de Polichinelle to je javna tajnost
voix féminin de polichinelle vreščeč, meketajoč glas
faire le polichinelle smešno se obnašati, igrati klovna

polmone m

1. anat. pljuča:
allargarsi i polmoni pren. priti do sape
gridare a pieni polmoni vpiti na ves glas, na vsa pljuča
rimetterci i polmoni zastonj se truditi

2. med.
polmone d'acciaio železna pljuča

3. pren. pljuča:
i boschi sono i polmoni del paese gozdovi so pljuča dežele

4. pren. spodbujevalec

poln¹ [ou̯] (-a, -o) voll (kozarec ein volles Glas, lonec ein voller Topf)
nabito poln gestopft voll, gesteckt voll, prall, prallvoll, zum Bersten voll
poln do roba/vrha gestrichen voll, randvoll
biti do vrha poln randvoll sein, da teče čez: überlaufen
napol poln [halbvoll] halb voll
na tričetrt poln [dreiviertel] drei viertel voll
(polne postave) vollschlank, füllig
poln tank eine Tankfüllung
polna ura eine volle Stunde, eine geschlagene Stunde, bije: die volle Stunde
polno ime der Vollname, voller Name (s polnim imenom mit vollem Namen)
imeti polne roke die Hände voll haben, dela ipd.: alle Hände voll haben
v polni meri in vollem Maße
v polnem pomenu besede im Vollsinn des Wortes
v polnem razcvetu in voller Blüte, in Hochblüte
v polnem razmahu in vollem Gange, auf vollen Tour laufen
s polno paro mit Volldampf, mit Hochdruck, delati: auf Hochtouren laufen/sein
s polnnimi jadri mit vollen Segeln
s polnimi pljuči vdihavati: in vollen Zügen
figurativno imeti poln gobec das Maul vollnehmen
mera je polna das Maß ist voll!, das bringt das [Faß] Fass zum überlaufen
imeti polno glavo den Kopf voll haben
obratovati s polno kapaciteto ausgelastet sein
polno izoblikovan durchgebildet, voll ausgebildet
voll- (zaposlen vollbeschäftigt, zavarovan vollversichert)

popáčiti (dejstva, resnico) altérer, dénaturer, flétrir, mutiler, défigurer, déformer ; (podpis, dokument) falsifier, contrefaire, fausser ; (moralno) corrompre, dépraver, adultérer, pervertir ; (sleparsko) truquer, estropier, déguiser, maquiller, travestir, sophistiquer, massacrer ; (smisel) forcer

popačiti besedo estropier un mot
popačiti besede dénaturer les paroles
popačiti besedilo altérer (ali estropier, massacrer, falsifier) un texte
popačiti dejstva déformer les faits
popačiti svoj glas contrefaire (ali déguiser) sa voix
popačiti karte truquer les cartes
popačiti svojo pisavo déguiser son écriture
popačiti pomen, smisel besede forcer le sens d'un mot
popačiti resnico défigurer (ali mutiler, fausser, maquiller) la vérité
popačiti rezultat fausser un résultat
popačiti smisel zakona fausser le sens de la loi

popular [pɔ́pjulə] pridevnik (popularly prislov)
ljudski, naroden; splošen, razširjen; popularen, priljubljen (with pri)
poljuden, lahko razumljiv, vsakemu dosegljiv

popular election splošne volitve
politika popular front ljudska fronta
popular government vlada ljudstva, ljudska oblast
the popular voice glas ljudstva
popular song popevka
to make o.s. popular with priljubiti se komu

poslúšati (-am) imperf.

1. ascoltare, stare in ascolto, sentire; prestare ascolto a; seguire:
molče, pazljivo poslušati ascoltare in silenzio, attentamente
poslušati glasbo, radijsko oddajo ascoltare la musica, una trasmissione radiofonica
poslušati predavanje sentire, seguire una conferenza

2. tendere l'orecchio, porgere l'orecchio

3. ascoltare, sentire, udire; ubbidire:
dobro me poslušaj stammi a sentire
ne poslušati nikogar non sentire ragioni
poslušati glas vesti ubbidire la voce della coscienza
poslušati nasvet udire il consiglio (di)

4. (izraža negativen odnos do govorjenega) stare a sentire, sopportare, mandar giù:
zabavljanja nisem mogel več poslušati non riuscivo più a sopportare quel brontolio
pren. pazi, tukaj stene poslušajo attento, qui anche i muri hanno orecchie
poslušati naravo, nočno tišino porgere ascolto alla natura, al silenzio della notte
stalno moram poslušati, da si lenuh mi sento dire continuamente che sei un buonoanulla
pog. kar naprej poslušamo, kašna je mladina si parla continuamente di come sono i giovani
poslušati z očmi in ušesi ascoltare con grande attenzione
poslušati z odprtimi usti ascoltare a bocca aperta
lažje bi ga nosil kot poslušal è un terribile rompiscatole
tako lepo govori, da bi ga kar poslušal parla come un libro stampato

posvetoválen consultative; deliberative; advisory

posvetoválni glas consultative voice
posvetoválna komisija (svèt) advisory commission (council)
posvetoválni zbor deliberative assembly, consultative assembly

posvetoválen consultatif, consultant, délibérant, délibératif

posvetovalna dvorana salle ženski spol de conférences (ali des délibérations)
posvetovalni glas voix ženski spol consultative
posvetovalni odbor comité moški spol consultatif
posvetovalna skupščina assemblée ženski spol consultative (ali délibérante)

posvetoválen (-lna -o) adj. consultivo:
posvetovalni organ organo consultivo
posvetovalni glas voto consultivo
posvetovalni referendum referendum consultivo

pot [po] masculin lonec; vrč (à eau za vodo); vložek pri igri; populaire zadnjica; familier sreča

pot à fleurs cvetlični lonec
pot à bière vrček za pivo
pot (de chambre) nočna posoda
pot au noir (familier) megleno, nevarno področje za letala; nevarna stvar, dvomljiva zadeva
pot d'échappement izpušna cev
pot pourri ragu iz raznih vrst mesa in zelenjave, figuré mešanica, kolobocija; musique potpuri
pot silencieux (automobilisme) dušilnik
en deux coups de cuiller à pot v hipu, takoj
à la fortune du pot brez ceremonij, brez priprav
voix féminin de pot cassé (ali: fêlé) hripav glas
bête, sourd comme un pot biti zelo neumen, zelo gluh
avoir du pot (populaire) imeti srečo
découvrir le pot aux roses odkriti tajnost neke zadeve
être dans un pot à part biti nekaj posebnega
c'est le pot de terre contre le pot de fer to je neenaka borba
faire le pot à deux anses opreti roké v boke; na vsaki roki imeti (eno) žensko
manquer de pot (populaire) ne imeti sreče, ne uspeti
(populaire) manque de pot! smola!
(populaire) se manier le pot (po)hiteti
payer les pots cassés poravnati, plačati vso škodo
prendre, boire un pot nekaj pojesti, popiti
tourner autour du pot prežati na; hoditi ko mačka okoli vrele kaše

potere^*

A) v. intr. (pres. pōsso)

1. moči; smeti:
non ti posso aiutare ne morem ti pomagati
posso sedermi? ali se lahko usedem?

2. biti možno, verjetno:
tutto può accadere vse se lahko zgodi
può essere che, può darsi che možno je, da; lahko, da

3. moči (biti učinkovit):
l'esempio può più che la parola zgled pove več kot beseda

4. (v raznih izrazih)
a più non posso z vsemi močmi:
gridare a più non posso kričati na ves glas
correre a più non posso teči, kolikor te noge nesejo
non poterne più ne prenesti, zdržati več
non potercela con qcn. ne moči se meriti s kom

B) m

1. moč:
potere soprannaturale nadnaravna moč

2. zmožnost:
ha il potere di convincere con poche parole zna prepričati z malo besedami

3. oblast, posest

4. moč, sposobnost, zmožnost:
potere contrattuale pogajalska moč
potere deterrente zastraševalna moč

5. oblast:
sete di potere sla po oblasti
il potere spirituale, temporale del Papa papeževa duhovna, posvetna oblast

6. pravo oblast; sila:
potere legislativo, esecutivo, giudiziario zakonodajna, izvršilna, sodna oblast
divisione dei poteri delitev oblasti
il quarto potere sedma sila

7. fiz. moč

8. moč, sposobnost:
potere d'acquisto kupna moč

poumon [pumɔ̃] masculin krilo pljuč; pljuča

poumon d'acier železna pljuča
avoir des poumons, de bons poumons imeti krepka pljuča, imeti močan glas
chanter, crier à pleins poumons peti, kričati na ves glas
être malade du poumon biti bolan na pljučih
respirer à pleins poumons (za)dihati s polnimi pljuči
s'user ses poumons pljuča si obrabiti (zaradi kričanfa ipd.)

poviša|ti (-m) poviševati

1. erhöhen, pretirano: überhöhen

2. v službi: befördern; (povzdigniti) erheben

3. cene, plače: anheben, erhöhen

4.
povišati glas die Stimme heben

povíšati to raise; to heighten; to elevate; to exalt; to enhance; to increase; (cene) to raise (to put up)

povíšati glas to raise the voice
povíšati kazen pravo to increase a sentence
povíšati cene to raise prices; glasba (noto) to sharpen
povíšati stavbo za eno nadstropje to raise a building by a storey
biti povišan to be upgraded
bil je povišan na položaj... he was promoted to the rank of...

povíšati (-am) | poviševáti (-újem)

A) perf., imperf.

1. innalzare, alzare, elevare:
povišati glas alzare la voce

2. aumentare, accrescere, rialzare:
povišati cene aumentare i prezzi
šport. povišati vodstvo accrescere il distacco

3. (povzdigniti, povzdigovati) avanzare; pren. promuovere, elevare; esaltare:
povišati koga avanzare qcn. di grado
povišati koga v generala promuovere qcn. a generale
poviševati koga do nebes levare qcn. alle stelle
PREGOVORI:
kdor sam sebe povišuje, prazno glavo oznanjuje chi si loda s'imbroda

B) povíšati se (-am se) | poviševáti se (-újem se) perf., imperf. refl.

1. pren. aumentare, crescere:
povišujejo se stroški zdravljenja crescono i costi delle cure mediche

2.
poviševati se s čim vantarsi, gloriarsi di qc.

povzdign|iti (-em) povzdigovati heben, hochheben; (poudariti) herausheben; religija erhöhen
povzdigniti na prestol auf den Thron heben
povzdigniti v junaka heroisieren
povzdigniti v plemiški stan adeln, nobilitieren
povzdigniti v viteški stan zgodovina zum Ritter schlagen
povzdigniti glas die Stimme heben

povzdígniti (-em) | povzdigováti (-újem)

A) perf., imperf. elevare, innalzare, alzare, erigere; assumere; magnificare, esaltare:
povzdigniti glas alzare la voce
povzdigniti v papeža innalzare al pontificato
mesto so povzdignili v vojvodstvo la città fu eretta a ducato
povzdigniti koga do najvišjih časti elevare qcn. ai più alti onori
povzdigniti v nebesa incielare

B) povzdígniti se (-em se) | povzdigováti se (-újem se) perf., imperf. refl. ascendere a, raggiungere:
povzdigniti se do visokega položaja raggiungere alte cariche

povzdígniti elevar; alzar; levantar

povzdigniti glas alzar la voz; (hvaliti) elogiar, hacer elogios de, alabar
povzdigniti koga do neba fam levantar a alg hasta los cuernos de la Luna, poner a alg por las nubes

prae-currō -ere -cucurrī in -currī -cursum (prae in currere)

I. intr.

1. naprej (s)teči, naprej (po)hiteti, naprej iti: Pl. idr., abi, praecurre Ter., p. ad Caesarem C., praecurrunt equites C., praecurrere ante omnes C., praecurrere per coles Auct. b. Afr., praecurrit index ad Persea L., praecurrere aliquem Sen. ph.; subst. praecurrentia -ium, n prejšnje, preteklo, minulo, prejšnjost, preteklost, minulost: et contraria et consequentia et consentanea et quasi praecurrentia et repugnantia Ci., ut primordia rerum et quasi praecurrentia, in quibus inest aliquid argumenti Ci.

2. metaf. naprej hiteti, prehiteti: eo fama iam praecurrerat de proelio Dyrrhachino C. se je bil glas že razširil naprej; z dat.: ut certis rebus certa signa praecurrerent Ci. se prikazujejo pred njimi; occ. preseči (presegati), prekositi (prekašati): alicui studio Ci. —

II. trans.

1. prehiteti, prej pri(spe)ti: alicuius adventum Plin. prehitevši preprečiti, aliquem celeritate C., quo (sc. ore) Appii interitum veridica Pythiae vaticinationis fides praecucurrit Val. Max.; pren.: aliquem equis albis H. triumfirajoč prekositi.

2. preseči (presegati), prekositi (prekašati): aliquem nobilitate N., oratores iudicio T. (Dial.) v okusu, aetate p. aliquem Ci. biti starejši od koga.