Franja

παρα-λύω 1. act. a) odvezujem, odstranjujem, ločim τί; b) pren. odpuščam, odslavljam, odvezujem koga česa, oprostim τινὰ τῆς στρατιάς, τῆς στρατηγίης, ἀρχῆς itd.; c) osvobodim, rešim česa; pomirim, tolažim ὀργῆς; d) slabim (-iti), ohromim (-iti) eno stran. 2. pass. oslabim, ohromim (-eti), pt. pf. NT mrtvouden, τὰ παραλελυμένα γόνατα šibeča se kolena NT.

πεῖραρ², ατος, τό vrv, povodec, vojka, vajet; νίκης πείρατ' ἔχονται ἐν ἀθανάτοισιν θεοῖσι vajeti t. j. odločitev zmage je v božjih rokah; τοὶ δ' ἔριδος καὶ πολέμοιο πεῖραρ ἐπαλλάξαντες ἐπ' ἀμφοτέροισι τάνυσσαν izmenoma so potegnili vajete vojne zdaj na eno, zdaj na drugo stran, tako da so se ti bojevali s premenljivo srečo = zapletli so oba dela v trajen boj (gl. ἐπαλλάσσω); pren. zanka, zadrga ὀλέθρου, ὀϊζύος (= poguba, beda).

σκευοφορικός 3 ki spada k prenašanju prtljage, βάρος tovor, ki se naklada na tovorno živino, tovor za eno živinče.

συν-αιρέω [gl. αἱρέω, aor. ep. σύνελον] 1. zgrabim, vkup vzamem, pograbim, poberem χλαῖναν; povzamem, posnamem; pren. razumem, (ὡς) συνελόντι (εἰπεῖν) da na kratko povem (povzamem), skratka, kratko in malo, z eno besedo, ξυνελὼν λέγω, φημί povzamem (povem) kaj na kratko (z nekoliko besedami). 2. a) pograbim, napadem νόσος; b) osvojim skupno s kom, pomagam osvojiti Σύβαριν, πόλιν; c) popolnoma premagam, uničim, starem, zmečkam, razrušim ὀφρῦς, τὰ τῶν Ἀθηναίων; d) odtrgam, poberem.

συν-οικίζω 1. naseljujem skupno, spravljam v eno bivališče τινά τινι, združujem prebivalce v eno mesto πάντας ἐς πόλιν; naselim, ustanovim (zopet) naselbino, obljudim πόλιν; pass. zedinim se, naselim se, stanujem kje. 2. dajem hčer komu za ženo τινά τινι.

συνοίκισις, εως, ἡ združitev v eno mesto, naselbina.

συν-ορμίζω usidram ladje hkrati ali eno poleg druge ναῦς.

συντέλεια, ἡ 1. a) skupno plačevanje, skupen prispevek, donesek; b) v Atenah: davčna skupina, t. j. 5-15 ljudi, ki so morali skupno opremiti eno triero. 2. dopolnitev, izvršitev, konec NT, λαμβάνω συντέλειαν dovršim se, končam se.

τὶς, τὶ enkl. pron. indef. [gen. τινός, του, dat. τινί, τῳ, neutr. pl. τινά, ἄττα; ep. ion. gen. τεο, τευ, ion. dat. τεῳ, neutr. pl. ἄσσα, gen. pl. τέων, dat. τέοισι.] 1. nekdo, neki, nekak, nekateri, nekaj (včasih se ne prevaja; lat. quidam) θεός τις, θεῶν τις, ἤ τις ἢ οὐδείς skoraj nobeden, οὔ τις nikdo. 2. a) ta in oni, marsikdo, marsikateri ὧδε δέ τις εἴπεσκε, τὶς ἄλλος marsikateri drugi; pl. marsikateri, nekateri; b) vsakdo εὖ μέν τις δόρυ θηξάσθω, τοῦτό τις φρονῶν ἴστω. 3. pri adi., adv., num. in pron. daje besedam splošen pomen: a) docela, izredno, zares, precej, ἐγγύς τι precej blizu, δεινή τις δύναμις izredno velika moč, θαυμαστή τις ἀνδρεία admirabilis quaedam virtus; πολύ τι prav mnogo, οὐ πάνυ τι ne ravno posebno; b) nekako, nekam, v nekem oziru, takorekoč, φαίης κε ζάκοτόν τέ τιν' ἔμμεναι rekel bi, da je takorekoč (pravi) pustež, βλάξ τις nekako neumen; c) nekoliko, le (malo), nekaj, εἶς δέ τις ἀρχὸς ἔστω le eden, ὀλίγοι τινές le malo (njih), οὐ γάρ τινα πολλὸν χρόνον ne ravno dolgo, ἦ ῥά τί μοι κεχολώσεαι ali se boš kaj jezil, παροξῦναί τι (nekoliko) αὐτούς, ἐμπειρότερός τι nekoliko bolj izveden, μᾶλλόν τι nekoliko več, καί τι καὶ ὑποψίᾳ nekoliko tudi zaradi suma; d) morda, približno, pač: οἴει τι, ἧσσόν τι τοῦτο εἶναι αἰσχρόν meniš morda, da je to nekoliko manj grdo? τρεῖς τινες približno trije, ἐνιαυτόν τινα približno eno leto, πολλός τις ἔκειτο kot orjak je ležal; πόσοι τινές koliko (njih) pač, ἕκαστός τις vsak, πᾶς τις vsak posamezen, vsakteri. 4. pregnantno: (= aliquid) važen, znamenit, οἴονταί τι εἶναι ὄντες οὐδενὸς ἄξιοι, σεμνύνονται ὥς τι ὄντες, λέγω τι povem kaj važnega (imenitnega, resničnega), imam prav, πάσχω τι pretrpim nekaj hudega.

τύμβος, ὁ [Et. iz tum-gwo-s, lat. tumu-lus, od kor. tēu, gl. τύλος] grob, gomila; pren. γέρων τύμβος starček blizu groba, ki stoji z eno nogo že v grobu.

ὑπό-φαυσις, εως, ἡ (φάος) neznatna razsvetljava skozi eno okno ali odprtino, tesna odprtina, ozek prostor (med prostoroma).

χίμαιρα, ἡ [Et. od χεῖμα = eno zimo (leto) stara (koza); enako χίμαρος kozel] 1. koza. 2. person. Χίμαιρα strašna pošast, ki je ogenj bruhala; imela je spredaj podobo leva, v sredi koze, vzadaj pa zmaja.

винтик m vijaček;
у него винтиков/винтика не хватает eno kolesce ima preveč, ni pri pravi

глядеть, глянуть gledati, pogledati; opazovati;
г. за кем nadzirati koga;
г. за порядком paziti na red;
г. за детьми skrbeti za otroke;
г. окнами на улицу obrnjen biti na ulico;
гляди zelo verjetno;
без меня, гляди, всё пропадёт brez mene bo bržčas vse uničeno;
гляди, не засни pazi, da ne zaspiš;
г. на кого косо po strani gledati koga;
г. в гроб biti z eno nogo v grobu;
гляди в оба! odpri oči!;
того и гляди pazi; preden se zaveš; naenkrat se lahko zgodi;
на ночь глядя prav pod noč;
глядя по glede na;
г. из чьих рук biti od koga odvisen

гроб m rakev, krsta; (zast.) grob, grobnica; (lj.) konec;
в г. глядеть biti z eno nogo v grobu;
хоть в г. ложись položaj je obupen

два, две dva, dve;
ни два, ни полтора ne eno ne drugo;
в два счёта pri priči;
чёрта с два nikakor, kje neki

затвёрживать, затвердить na pamet se (na)učiti;
з. одно и то же vedno eno in isto ponavljati

клёпка f zakovanje (z zakovicami);
у него в голове одной клёпки нет eno kolesce mu manjka v glavi

ладан m kadilo;
дышать на л. biti z eno nogo v grobu;
бояться как чёрт ладана silno se bati

первый prvi, najboljši;
во-первых prvič, najprej;
в первую очередь (голову) najprej, predvsem;
половина первого pol ene;
в первом часу med dvanajsto in eno;
п. встречный kdor koli, vsak;
первое мая prvi maj;
п. этаж pritličje