Franja

quitclaim¹ [kwítkleim] samostalnik
pravno odpoved pravici do česa

quitclaim deed zemljiška kupna pogodba

quitclaim² [kwítkleim] prehodni glagol
pravno odpovedati se pravici do česa; (posestvo) prepustiti (to komu)

quittieren einen Betrag, den Empfang: potrditi; eine Rechnung: potrditi prejem denarja; ein Geschäft: dokončati, speljati do konca; den Dienst quittieren oditi (iz službe); etwas quittieren mit reagirati na (kaj) z, v odgovor na (quittieren mit einer ironischen Verbeugung v odgovor se ironično prikloniti)

quo-ad, adv. (iz abl. relat. pron. quod + ad, pravzaprav = do koder)

I. krajevno in o stopinji (meri)

1. do koder (dokoder), kakor daleč, kolikor: videte nunc, quoad fecerit iter Ci., in aquam progressi, quoad capitibus exstare possunt, se immergunt L.

2. metaf.
a) (v) kolikor: quoad vires valent Pl., quoad partiatur consuetudo Varr., quoad possunt cognosci Ci., quoad licebat, plurimum aberat N.; elipt. ob superl.: quoad longissime (sc. possum) Ci. kar najdlje, čim dlje; z gen. smeri v reklu quoad eius kolikor, kakor pač: quoad eius poteris Ca., quoad eius facere potueris (poteris) Ci. ep., quoad eius fieri possit Ci. ep., quoad eius fieri poterit Corn., quoad eius sine bello posset L. kolikor se je moglo (dalo) to brez vojne storiti, quoad eius meminisse potui Gell.
b) kar se tiče, kar zadeva, glede na, z ozirom na: quoad sexum Varr., quoad hostias Dig. —

II. časovno

1. vprašalno kako dolgo?, doklej?: senem quoad exspectatis vostrum? Ter.

2. relat.
a) do katere(ga): dies, quoad referret Pl. rok, do katerega bi …
b) dokler: Gell., Ca., quoad vixit, virtutum laude crevit N.; z determinacijo v nadrednem stavku: tamdiu meminerat, quoad ille gratus erat N., hoc feci, dum licuit; intermisi, quoad non licuit Ci.
c) dokler ne (v tem pomenu v lat. z ind.): C., S., Iust., Col., Suet. idr., Milo cum in senatu fuisset eo die, quoad dimissus est Ci., quoad dedita arx est L., ferrum usque eo retinuit, quoad renuntiatum est N.; redkeje s cj. (prim. lat. slovnico) dotlej (dokler) da (bi), da (bi) med tem: quoad te videam Ci., exercebatur ad eum finem, quoad stans complecti posset N. (s finalnim stranskim pomenom).

Opomba: Quoad skrčen v en zlog pri pesnikih: quo͡ad vixit, credidit H., quo͡ad licet et potis est reperire Lucr. Prim. quāad.

quo-ūsque, adv. (adv. quō [gl. quis] in ūsque; quo zaznamuje smer, usque pa trajanje dejanja)

1. doklej še?, kako dolgo še?, doklej vendar?, koliko časa še (venomer)?: Pl., Plin. iun. idr., quousque tandem abutere, Catilina, patientiā nostrā? Ci., quae quousque tandem patiemini? S.; ločeno: quo enim usque Ci., quo te spectabimus usque Mart.

2. do kam?, do kod? = kako daleč?: Gell. idr., quousque penetratura (sc. sit) avaritia Plin.; metaf. dokler = kolikor: quousque patitur decor Q.

rabboccare v. tr. (pres. rabbocco)

1. napolniti do roba (steklenice)

2. gradb. zravnati površino (z ometom)

rabidus 3, adv. -ē (rabere)

1. (o živalih) od besnosti prevzet, besen, stekel, divji, jezen, razdražen, jar: Plin., Sen. ph., Sen. tr., Stat., Sil., Lucr., Lucan. idr., rabidae canes, tigres V., rabidi leones, boves H., rabidae tradis ovile lupae O. grabežljivi volkulji; z abl.: irā rabidus O.

2. metaf. (o stvareh, poseb. o osebnih stanjih) besneč, besen, blazen, jezen, ljut, hud, srdit, silen, silovit, strašen, viharen, vihrovit: Corn., Sen. ph., Gell. idr., rabida fames V., rabido haec addidit ore V., rabida lingua Pr., rabidus furor animi Cat., rabidi mores, venti O.; occ. do besnosti zanesen, poln zanosa, vznesen, navdušen, oduševljen: alios age incitatos, alios age rabidos Cat.; enalaga: rabida ora (sc. Sibyllae) quierunt V.

rack³ [ræk]

1. samostalnik
natezalnica, naprava za mučenje, lestev za natezanje, za mučenje; muke na natezalnici, muka; nevihta, neurje, huda burja

on the rack figurativno na natezalnici, na mučenju; z muko, z največjim naporom, zelo napeto
to be on the rack biti na natezalnici (tudi figurativno)
to put on the rack dati na natezalnico, mučiti

2. prehodni glagol
dati na natezalnico, mučiti
figurativno mučiti, trpinčiti, mrcvariti, pritisniti koga (ob zid); napenjati, napeti do skrajnosti (možgane); (iz)tirjati, izsiliti čim višjo najemnino, izses(av)ati (zakupnike, stanovanjske najemnike); izkoriščati, izčrpavati (zemljo)

racked with pain izmučen od bolečin(e)
to rack one's brains beliti, razbijati si glavo, napenjati možgane

radere^*

A) v. tr. (pres. rado)

1. briti:
radi e getta britvica za enkratno uporabo

2. rušiti:
radere al suolo do tal porušiti

3. pren. (rasentare) oplaziti; iti, hoditi tik ob

4. napolniti do roba (merico)

B) ➞ radersi v. rifl. (pres. mi rado) pog. obriti se

rādīcitus, adv. (rādīx) do korena (korenine, korenike) idoč, s korenom (korenino, koreniko) vred: Col., Sen. rh., Sen. ph., Plin., Aus., Vop. idr., herbasque malas omnis radicitus effodito Ca., non vacuos namque ille tulit radicitus altas fagos Cat., aut Ida in magna radicitus eruta pinus V., radicitus evellere arborem Suet. ali arbores Sen. ph., verrucas extrahere Plin., vineam Vulg.; pren. s korenom (korenino, koreniko) vred, do korena (korenine, korenike), dodobra, popolno(ma), povsem, docela, do temelja (temeljev), temeljito, do konca, dočista, čisto: Lucr., Fr., Amm. idr., nam omnia male facta vostra repperi radicitus Pl., evellere actiones Ci., cupiditas extrahenda est radicitus Ci., illa procul radicitus exturbata prona cadit Cat.

raffiner [-fine] verbe transitif (pre)čistiti, rafinirati; oplemenititi (kovine); kvasiti, fermentirati (sir); verbe intransitif rafinirati se, prečistiti se; postati finejši; pretiravati, gnati na ostrino, tirati do skrajnosti (sur quelque chose kaj)

raffiner le sucre, le pétrole rafinirati sladkor, petrolej
raffiner sur l'élégance iti v skrajno eleganco
raffiner ses manières izgladiti manire

rail³ [réil] neprehodni glagol
posmehovati se, rogati se, zbadati, zmerjati, kritizirati, zabavljati (at, against proti)
prehodni glagol
z zmerjanjem, zbadanjem koga pripraviti do (česa)

to rail s.o. out of the house z zmerjanjem (koga) izgnati iz hiše; arhaično pregnati z zmerjanjem, grajanjem

randvoll do vrha/roba poln

range² [réindž]

1. neprehodni glagol
stati, ležati (v vrsti, v redi), tvoriti vrsto, vrstiti se; biti v isti vrsti; razprostirati se, raztezati se, širiti se, potekati, segati (do); stati, postaviti se, namestiti se; spadati (with k)
šteti se (with k)
bloditi, tavati, begati, pohajkovati, križariti; patruljirati; variirati, kolebati (between med)
rasti, dvigati se in padati; imeti domet, nesti (o strelnem orožju); določiti razdaljo do
botanika & zoologija nahajati se, javljati se, najti se; gibati se (from ... to od ... do)

2. prehodni glagol
postaviti v vrste, uvrstiti, razvrstiti, razporediti, urediti; izravnati; prehoditi; pluti ob, vzdolž

to range the coast pluti ob obali, vzdolž obale
to range the fields prehoditi polja
to range oneself on the side of the enemy postaviti se na sovražnikovo stran
to range oneself with s.o. držati s kom
he cannot range with poets ne more se uvrščati med pesnike
he ranges with the greatest writers štejejo ga med največje pisatelje
to range plants in families razvrstiti rastline v družine
to range the woods tavati, pohajkovati po gozdovih
to range up the guard of honour postrojiti, postaviti častno stražo
as far as the eye can range kakor daleč lahko seže oko
the boundary ranges east and west meja poteka proti vzhodu in zahodu (vzhodno in zahodno)
the gun ranges four miles top ima domet štirih milj
the prices range between 100 and 200 dinars cene se gibljejo med 100 in 200 dinarji

ras, e [ra, raz] adjectif gladko obrit; do golega ostrižen; kratkolas; gladkodlak (pes); do vrha poln (mera); raven

au ras de v isti višini, na istem nivoju z
à, au ras de terre tik pri tleh, v isti višini z zemeljsko površino
en rase campagne na odprtem zemljišču
(marine) bâtiment masculin ras ladja brez jamborjev
cheveux masculin pluriel (coupés) ras do kože ostriženi lasje
table féminin rase nepopisan list, prazna glava, popolno neznanje
faire table rase napraviti čisto mizo, pospraviti, pomesti (de quelque chose s čim), odpraviti
mesurer ras razano meriti
verser à ras bords do robov naliti

rasade [razad] féminin do roba napolnjena čaša (de vin, de bière vina, piva)

se verser, boire une grande rasade naliti si, izpiti do roba napolnjeno veliko čašo

rase [réiz] prehodni glagol
izpraskati, izbrisati
figurativno iztrebiti (from iz)
uničiti; zravnati z zemljo, do tal razdejati, razirati

raze, rase [réiz] prehodni glagol
izbrisati, zbrisati; razdejati, popolnoma uničiti; do tal porušiti, zravnati z zemljo, razirati; odrgniti, lahno raniti

to raze to the ground zravnati z zemljo
to raze s.th. from remembrance izbrisati kaj iz spomina
to raze out izbrisati (iz spomina)

raser [raze] verbe transitif (o)briti, (o)striči; porušiti do tal (un bâtiment zgradbo); marine ladji odvzeti jambore; (nizko) leteti tik nad; oplaziti, dotakniti se; familier dolgočasiti, iti na živce

se raser (o)briti se; familier dolgočasiti se
crème féminin à raser krema za britje
l'automobiliste a rasé les piétons avtomobilist je oplazil pešce
tout le quartier a été rasé par un bombardement vsa mestna četrt je bila do tal porušena zaradi bombardiranja
vous nous rasez avec vos histoires dolgočasite nas s svojimi zgodbami

ràskukati -ām
I. do solz ganiti, užalostiti: raskukati koga
II. raskukati se užalostiti se: što si se, žalosna, tako raskukala