Franja

inappreciative [inəprí:šiətiv] pridevnik (inappreciatively prislov)
ki ne ceni, ki ne upošteva; brez smisla za kaj, ravnodušen (of do)

inapprezzabile agg.

1. (inestimabile) neprecenljiv

2. brez vrednosti

in-aquōsus 3 brez vode, suh: Eccl.; subst. pl. n. inaquosa (pl.) kraji brez vode: Tert.

in-argūtus 3, adv. -ē brez bistroumnosti (duhovitosti), brez duha, neduhovit, nebistroumen: sententia non inarguta Ulp. (Dig.), non inargute Gell.

in-audītus 3

I. (in [priv.], audīre)

1. neslišan, (še) ne slišan: Iust., Lucr., vetus est, quod dicam, et nemini fortasse inauditum Ci. je pač že vsakdo slišal, maribus invisa et inaudīta sacra Ci. ki jih še niso videli niti o njih slišali; od tod

2. metaf. nikoli slišan = neznan, še nepoznan, čisto nov (nenavaden): Plin., Suet., Vell. idr., mihi supplicatio novo et inaudito genere decreta est Ci., inusitata inauditaque clementia Ci., gentīs feras et inauditas domare Ci., inaudita ac nefaria sacra Ci., squalor incredibilis et inauditus Ci., inauditus agger C., supplicio adfici virginem inauditum habebatur T.; komp.: hominum nescias invisitatius an inauditius genus Iul. Val.; subst. pl. n.: se praeter ceteros inaudita atque incognita pati Suet.

3. v omejenem pomenu (occ.) nezaslišan: ut te inauditum et indefensum capiant T., inaudita rea T.

4. brez posluha: animalia inaudita Gell. (6 (7), 6, 1: po drugih, novejših verzijah: inaurita).

— II. pt. pf. glag. inaudiō (gl. to besedo).

in-auxiliātus 3 (in [priv.], auxiliāre) nepodpiran, brez pomoči: animae Vulg.

in-cēnātus 3 še brez obeda, lačen: Pl., Vulg., cubet incenatus Cat.

in-cēnis -is (in [priv.], cēna) = incēnātus še brez obeda, lačen: Pl.

in-coeptus 3 (in [priv.], coepisse) brez začetka: Ap.

incoerēnte agg.

1. razsut, nekompakten:
materiale incoerente razsuti material

2. pren. neskladen, inkoherenten; protisloven; nestalen; zmeden, neurejen, brez zveze:
discorso incoerente govorjenje brez zveze, tjavdan

incoherent [inkouhíərənt] pridevnik (incoherently prislov)
nepovezan, brez zveze, zmeden, neurejen; protisloven
fizika inkoherenten

incohérent, e [-rɑ̃, t] adjectif brez zveze, nepovezan, inkoberenten

incohesive [inkouhí:siv] pridevnik
nekoheziven, brez kohezije, nevezen

incolpabilmente avv. brez krivde, nekrivo

in-comitātus 3 (in [priv.], comitārī) nespremljan, brez spremstva: Varr., Lucr., Sil., Andromache V., O.; metaf. (o abstr.): externis virtus incomitata bonis O. ki ji manjka …

incommensurable [inkəménšərəbl] pridevnik (incommensurably prislov)
matematika inkomenzurabilen, brez skupne mere; nemerljiv, neprimerljiv, nesorazmeren

matematika numbers incommensurables praštevila

incommunicable [inkəmjú:nikəbl] pridevnik (incommunicably prislov)
nesporočljiv, neizrazljiv; brez prometnih zvez

incomparabile agg. brez primere, edinstven

in-comparābilis -e neprimerljiv, brezprimeren, izvrsten, nedosežen, nedosegljiv: Q., Plin., Vulg., Ambr.; adv. incomparābiliter brez primere, brezprimerno: Eccl.

incomparable neprimerljiv, brez primere, brez enakega