Franja

satrapēs -ae, acc. -ēn (CU., PLIN.), m (staroperz. beseda xšaçapāvan „varuh dežele“, gr. σατράπης) satráp, perzijski namestnik: Mardonius, satrapes regius N., Oxyartes, satrapes nobilis CU. – Polatinjeni soobl.

1. satrapa -ae, m: TER., CU. (z dat. sg. -ae), AMM., IUL. VAL., VULG.

2. satraps -apis, m: SID., N. (z gen. -apis in acc. -apem), CU. (z abl. -ape), AP. (z nom. pl. -apēs), IUL. VAL. (z abl. pl. -apibus). V pl. se ta beseda klas. sklanja le po 1. sklanjatvi (satrapae -ārum): N., CU., PLIN., VULG.

savant, e [savɑ̃, t] adjectif učen; strokovnjaški, izveden, dobro podkovan (en v); vešč, spreten; dobro premišljen; poučén; masculin učenjak

savant atomiste atomski raziskovalec
animal masculin, chien masculin savant dobro zdresirana žival, pes
mot masculin, terme masculin savant učena, knjižna beseda
Marie Curie fut un grand savant M. Curie je bila velika učenjakinja
c'est trop savant pour moi to je preučeno, pretežko zame

sāvium (poklas. suāvium ob (napačni) naslonitvi na suāvis) -iī, n

1. poljub: (alicui) dare savium PL., CAECIL. FR. poljubiti koga, Atticae meis verbis savium des volo CI. EP., tria natorum savia CAT., accipere ab ipsa Venere septem savia suavia AP.; kot ljubkovalna beseda zaljubljencev: meum savium TER.

2. meton. v poljub nabrana usta, gobček, žnabeljček, cmok, cmokec: itaque hic meretricis, labiis dum ductant eum, maiorem partem videas valgis saviis PL., hiulcum savium POËTA AP. GELL.

Opomba: Prvotna, etim. nedognana obl. je sāvium; poklas. obl. suāvium je nastala po ljudski etim., naslanjajoč to besedo na suāvis.

schade škoda (um za/česa); es ist schade škoda je (koga, česa); es wäre schade škoda bi bilo (koga, česa); um das ist es nicht schade tega ni škoda; zu schade : er ist zu schade dafür predober je za to; Worte: jedes Wort ist zu schade vsaka beseda je odveč; dafür ist mir meine Zeit zu schade za to mi je škoda časa; für etwas bin ich mir zu schade (kaj) mi ne pride na kraj pameti, (česa) pa res ne mislim početi

scīpiō -ōnis, m (gl. cippus, cipus) dragocena, umetniško izdelana palica, zlasti kot znamenje dostojanstva: PL., CAT., PLIN.; poseb. scipio eburn(e)us slonokoščena palica, ki so jo nosili kralji, viri triumphales, v času cesarjev pa tudi tudi konzuli in konzularji: VAL. MAX., SERV., AMM. idr., M. Papirius ... dicitur Gallo ... scipione eburneo in caput incusso iram movisse L. Take palice so Rimljani podarjali kraljem: (sc. Scipio) Masinissam ... sella curuli et scipione eburneo ... donat L. – Kot nom. propr. Scīpiō (pesniki, npr. SIL. in LUCAN., merijo tudi Scīpiŏ) -ōnis, m Scípio, Skípio (Scipión, Skipión), priimek Kornelijevega rodu (gl. Cornēlius). Od tod

1. Scīpiadās (LUC. AP. FEST., LUCR.) in Scīpiadēs (CL., MACR.) -ae, m (analogno po patron. tvorjena beseda) član rodu (rodbine) Scipiónov (Skipiónov), Scipiád (Skipiád), Scipioníd (Skipioníd): H., PR.; v pl. Scīpiadae: V. (Culex), SIL.; gen. Scīpiadum: CL.; acc. -as: V., SIL., CL., geminos, duo fulmina belli, Scipiadas V. oba Scipiona (Afričana, Afriška).

2. Scipiōnāriī -ōrum, m scipionáriji (skipionáriji), Scipiónovi (Skipiónovi) pristaši, privrženci: VARR.

scirpus ali sirpus -ī, m (morda etr. beseda)

1. biček, bica, loček, loč, sita (bičje, ločje, sitje): PL., PLIN.; preg. (ker biček nima kolenc) in scirpo nodum quaerere ENN. AP. FEST., PL., TER. „na bičku iskati kolence“ = iskati oz. najti težave tam, kjer jih ni.

2. pletenina iz bičja, od tod metaf. uganka: quae Graeci dicunt „aenigmata“, hoc genus quidam ex nostris veteribus „scirpos“ appellaverunt GELL.

*scītus, le v abl. -ū, m (scīscere) redka beseda = scītum -ī, n odredba, sklep, odločba, odločitev: neque populi iussu aut plebis scitu CI. EP., comitia … de senatus sententia plebique scitu sunt habīta L.

sclingō -ere (onomatop. beseda) gágati (o naravnem gosjem glasu): SUET. FR.

scrūpeda in scrūpipeda -ae, f (beseda nedognanega izvora) šepajoča, hramajoča: kot priimek blodnic: cum Nervulariam Plauti legerem, quae inter incertas habita est, et audisset ex ea comoedia versum hunc: scrattae, scrupedae, strittivillae sordidae PL. AP. GELL., scrattae scrupedae strittivillae sordidae PL. AP. NON., PL. AP. VARR.

sculpō -ere, sculpsī, sculptum (beseda je nastalo iz scalpere najprej v zloženkah, npr. exsculpere, insculpere, potem pa se je začela uporabljati tudi v. simplex) (iz)rézati, (iz)rezljáti, izrezljá(va)ti, izrézati (izrezováti, izrezávati), vrezljá(va)ti, (iz)klesáti, izkles(ov)áti (izklesávati), (iz)tesáti, stesati, vrézati (vrezováti, vrezávati), izsékati (izsekováti, izsekávati), vsékati (vsekávati), (iz)dólbsti, rez(lj)aje (izrezovaje, vrezovaje, vrezujoč, izsekujoč) kaj (iz)délati, izdélati (izdelováti), tvoriti, upodobiti (upodabljati): LUCAN., LAMP. idr., denticulos in coronis VITR., scyphos PLIN., imago sculpta SUET., ancoram in gemma IUST., funditur, tunditur, sculpitur Iuppiter AUG., e saxo sculptus CI., quid sculptum infabre esset H., interea niveum mira ... arte sculpsit ebur O. je izdolbel (izklesal) snežnobel kip iz slonove kosti, gemmas faberrime sculpere AP.; metaf.: dicet scripta et sculpta Q. v opiljeni obliki, in animo eius sculptum sit AP. globoko vtisnjeno.

season¹ [si:zn] samostalnik
letni čas, letna doba, sezona, sezija; čas dozorevanja (sadja, zelenja itd.); pravi čas za kako delo; čas, doba, razdobje
britanska angleščina čas (božičnih, velikonočnih itd.) praznikov
arhaično začimba

for a season nekaj časa
in season ravno prav, ob pravem času, v sezoni (npr. dozorelega sadja itd.)
in good season, in due season v pravem času
in season and out of season ob vsakem času, kadarkoli; umestno ali neumestno
out of season ob nepravem času
the season, London season londonska sezona (od maja do julija)
close season lov lovopust
compliments of the season, season's compliments pozdravi z voščili za praznike
dry (rainy) season sušna (deževna) doba (v tropih)
dull (dead) season mrtva sezona
high season visoka sezona
the hight of the season višek sezone
holiday season čas, doba počitnic, počitniška sezona
Lenten season cerkev postni čas
open season, shooting season lov lovna doba
pairing season lov čas parjenja
theatrical season gledališka sezona
a word in season beseda (nasvet) ob pravem času
cherries are in season zdaj je čas češenj
every thing in its season vsaka stvar ob svojem času
to endure s.th. for a season nekaj časa kaj prenašati
they will go back to London for the theatrical season vrnili se bodo v London za gledališko in družabno sezono (maj - julij)
I wish you the compliments of the season želim vam vesele (božične, velikonočne) praznike

segutilum -ī, n (menda hispanska beseda, še zdaj šp. sequllo) rudarski t. t. segútil = znamenje zlate žile, neka prst, ki naj bi bila zunanje znamenje in znanilec zlate žile: aurum qui quaerunt, ante omnia segutilum tollunt; ita vocatur indicium PLIN.

sem¹ [ə]

1. her, hierher, da … her, herüber; (semkaj) nach hier, herbei, heran
sem gor herauf
sem dol herunter, herab

2.
od (gozda) sem vom (Wald) her

3. časovno:
od (vojne) sem seit (dem Krieg)

4.
X sem, X tja (X gor, X dol) X hin, X her (dež sem, dež tja Regen hin, Regen her)
(X tu, X tam) X hier, X dort (beseda sem, beseda tja ein Wort hier, ein Wort dort)

5.
denar sem! heraus mit dem Geld!

semantic [simǽntik] pridevnik
pomenosloven, semantičen, ki se tiče semantike

semantic key jezikoslovje pomenski ključ
semantic key word ključna beseda

sens [sɑ̃s] masculin čut, čutilo; čutnost; pamet, razum, zmožnost presoje; čustvo, občutek (de za); pomen, smisel; mnenje, naziranje, pojmovanje; stran, smer; pluriel spolni nagon, potreba po zadovoljitvi spolnega nagona

à mon sens po mojem (mnenju)
au sens figuré, propre v prenesenem, v pravem pomenu
en un sens v nekem pogledu, oziru
en tous sens v vseh smereh
en sens inverse, contraire v obratni, nasprotni smeri
sens dessus dessous [sɑ̃dsüdsu] vsevprek, v popolnem neredu
sa bibliothèque est sens dessus dessous njegova knjižnica je v popolnem neredu
cet accident l'a mis sens d. d. ta nesreča ga je popolnoma zmedla, zmešala
sens devant derrière narobe
sens des aiguilles d'une montre smer kazalcev na uri
sens artistique, esthétique, social umetniški, estetični, socialni čut
sens commun, bon sens zdrava pamet
sens de l'équilibre občutek za ravnotežje
sens giratoire krožni promet
sens de l'orientation orientacijski čut
mot masculin à double sens beseda z dvojnim pomenom
organes masculin pluriel des sens čutila
voie féminin à sens unique enosmerna cesta, pot
mettre un pullover sens devant derrière narobe obleči pulover
perdre l'usage de ses sens izgubiti zavest
reprendre (l'usage de) ses sens priti zopet k zavesti
tomber sous le(s) sens (figuré) biti očiten, očividen
tourner le bouton dans le mauvais, le bon sens (za)vrteti gumb v napačno, v pravo smer

sentīna -ae, f (etim. ne povsem pojasnjena beseda; morda iz indoev. kor. *sem- ena, skupaj; sor. z gr. ἄντλος (iz *s_en-tlos) nabrana (zajeta) voda, ἀντλέω zaje(ma)ti, črpati)

1. umazana (nesnažna, smrdljiva) voda na dnu ladje = ladijska kaluža, ladijski kal(ež), ladijska gošča, ladijska „gnojnica“: GELL., FL. idr., cum alii mālos scandant, alii sentinam exhauriant CI., sentinae vitiis conflictari C. imeti težave, ker je (v ladjo) vdrla voda, in nave, quae sentinam trahit SEN. PH. ki pije vodo, pisces sentinae navium odorem procul fugiunt PLIN., Romani sicuti in sentinam confluxerant S. v kanal, v kloako, v „smradotok“, v gnojno jamo; meton. spodnji del ladje, ladijsko dno, kaluža (prostor pri dvojnem ladijskem dnu, v katerem se nabira voda); pren.: sedebamus in puppi et clavum (državno krmilo) tenebamus, nunc autem vix est in sentina locus CI. EP. = ne veljamo prav nič.

2. metaf. sodrga, izmeček, izvržek, gnoj(nica): rei publicae, urbis CI., servorum CU., hāc turpi sentinā vacuefactus noster exercitus VAL. MAX.

se-orsus 3 (iz *sē-u̯orsos iz sē (= sēd) in vortere (= vertere)) ločen od drugih, poseben, osamljen: vocabulum CA. AP. GELL., pretium CA. AP. FEST., studia AUS. Od tod adv. seorsum in seorsus (pri pesnikih tudi dvozložno, klas. redko uporabljena beseda) ločeno, posebej, posebno, vsaksebi, posamič, daleč (od)

1. obl. seorsum: omnibus gratiam habeo et seorsum tibi TER., traditique in custodiam omnes sunt seorsum cives sociique L., seorsum eunt (sc. cives) alii ad alios CI., seorsum a rege exercitum ductare S., seorsum tractandum hoc est ab illo CORN., seorsum corpore LUCR. brez telesa, abs te seorsum sentio PL. drugače mislim kot pa ti.

2. obl. seorsus: AFR. FR. idr., centum Philippeae minae in pasceolo seorsus PL., quod seorsus a collega puto omnia mihi paranda CAELIUS AP. CI. EP. brez pomoči svojega (stanovskega) kolega (sodruga, tovariša), seorsus a ceteris CU., seorsus item puri secretique aetheris ignes LUCR. – Soobl. sorsum: LUCR.

sepeliō -īre -īvī, redko -iī, sepultum (etim. še ne natančno dognana beseda)

1.
a) pokopa(va)ti, zagrebsti (zagrebati), pogrebsti (pogrebati): surge et sepeli natum ACC. AP. CI., hominem mortuum in urbe ne sepelito neve urito TAB. XII AP. CI., suorum corpora collata in unum sepeliri iussit L., aliquem sepeliendum tradere VAL. MAX. v pokop, hi, quos vehit unda, sepulti V., sepeli ... ossa O., sepultus ... intellegitur quoquo modo conditus PLIN., formicae sepeliunt inter se PLIN., si te vivam sepelieris PETR.
b) redko = sežgati (sežigati): sepultum Consentiae, quod membrorum reliquum fuit L., interfici quidem sine mora, sed sepeliri quoque accuratissime imperavit SUET., corpus regio more sepeliri et reliquias eius maiorum tumulis inferri iussit IUST.; pren.: vos in incendio patriae sepelire conatus est CI.
c) pesn. = pogrezniti (pogrez(ov)ati), potopiti (potapljati): saevo sepelire profundo exanimos SIL.

2. metaf.
a) pokopa(va)ti = zatreti (zatirati), uničiti (uničevati), (po)tlačiti, (za)dušiti, udušiti (udušati, uduševati): ENN. FR., VELL. idr., nullus sum, sepultus sum TER. po meni je, izgubljen sem, sepelire somnum PL. pregnati, antiqua, sepulta, vetustas quae facit LUC. AP. GELL. pozabljeno, cerno animo sepultam patriam CI., dolor sepeliendus est CI., bellum adventu eius (sc. Pompei) sublatum ac sepultum CI., cum Genucio unā mortuam ac sepultam tribuniciam potestatem L., mea fama sepulta est O., cuncta tuus sepelivit amor PR., sepulta inertia H. na veke pozabljena, ingenia sepulta H. starodavni duhovi (geniji), duhovi (geniji) starodavnosti (davnine), in aeternum sepelire salutem LUCR.
b) occ. (poseb. v pt. pf.) pogrezniti (pogrezati, pogrezovati, pogrezavati), utopiti (utapljati), uspavati: morbo adfectis somnoque sepultis LUCR., invadunt urbem somno vinoque sepultam V., assiduo lingua sepulta mero PR., vinolentiā sepeliri AUG., custode sepulto H. uspavan.

Opomba: Pf. sepelī: PERS.; fut. sepelībis: AUS.; pt. pf. sepelītus: CA. AP. PRISC.; sinkop. obl. iz pf. debla: sepelīsset: PR., LACT.; sepelīssent: Q.; sepelīsse: AUR.

sera -ae, f (etim. nedognana beseda)

1. letev, letva: serrae transversae COL.

2. notranji prečni zapàh pri vratih, pàh, zapor, zaporica, zapornica, zaporica, zapiralo, zatik, zatič, zasun(ek), klin, zásova: PL., PAC. AP. FEST., VARR., PETR., SEN. PH., NON., FEST., P. F. idr., centum duris postibus obde seras O., mille domos clausere serae O., excutere poste seram O., demere oppositas seras O., ponere seram IUV., clauditur et durā ianua firma serā TIB., obducta sera PR.

serperastra (serpirastra) -ōrum, n (etim. nedognana beseda; morda iz kor. *serp- kriviti, upogniti, rezati ali pa iz scirpō (sirpō)) kolenske opornice za ravnanje ukrivljenih otroških kolen: non sequitur, ut stulte faciant qui pueris in geniculis alligent serperastra, ut eorum depravata corrigant crura? VARR.; šalj. metaf. „opornice“ = opomini, ukori, svarila (o častnikih Ciceronove kohorte, ki so brzdali vojake): de serpirastris cohortis meae, nihil [est] quod doleas; ipsi enim se collegerunt admiratione [in te] integritatis meae CI. EP.