Franja

Zadetki iskanja

  • artopticeus (artopticius) 3 (artopta) v „kruhopeku“ (ponvi za peko kruha) pečen: Plin.
  • Arzthelferin, die, sestra/administratorka v ambulanti/ordinaciji
  • ascendant, e [asɑ̃dɑ̃, t] adjectif dvigajoč se, vzhajajoč; masculin vzhod (zvezde); krvni sorodnik v navzgornji vrsti, prednik; ascendent; figuré vpliv

    ses ascendants du côté de son père sont originaires de ... njegovi sorodniki po očetovi strani so po rodu iz ...
    avoir de l'ascendant sur quelqu'un imeti vpliv na koga
    prendre un grand ascendant sur quelqu'un dobiti velik vpliv na koga
    subir l'ascendant de quelqu'un podleči vplivu, biti pod vplivom kake osebe
    user de son ascendant pour obtenir des avantages personnels uporabiti svoj vpliv za pridobitev osebnih ugodnosti
  • ascendencia ženski spol sorodstvo v navzgornji vrsti; predniki; poreklo, rod
  • ascendèncija ž (lat. ascendere) ascendenca, sorodstveno razmerje v ravni črti nazaj
  • āscrībō (adscrībō) -ere -scrīpsī -scrīptum

    1. pripis(ov)ati, pišoč doda(ja)ti, pristaviti (pristavljati): non solum id perscribunt, sed etiam causam adscribunt Ci., ascr. alicui totiens salutem ali salutem plurimam alicui Ci. ep. komu (v pismu) srčne pozdrave pripisati, ascr. causam mortis, metūs sui causam Cu.; s praep.: diem in epistula Ci., in quo monumento Sthenii nomen ascriptum est Ci. je pripisano, zabeleženo, ascripsit Sulla in ea lege: siquid ius non esset rogarier Ci., ascr. aliquid in eandem legem Ci., ascribi iussit in fastis ad Lupercalia Ci., ad statuam eius ascriptum est Suet. na kipu... je napisano, tum ascripsit de locis, in quibus senatus consultum fieri iure posset Gell.; z dat.: ascr. nomen suum emptioni Ci., ascr. poenam foederibus Ci. v pogodbeno besedilo vstaviti, motis (= nominibus motorum) senatu notas L., marmori Praxitelem (= nomen Praxitelis) Ph. napisati na marmor, Dareus sibi (= suo nomini) regis titulum nec eundem Alexandri nomini adscripserat Cu., quam (ι litteram) non solum dativis casibus in parte ultima ascribunt (Graeci) Q., statuarum titulis se pronepotem (predikatni acc.) Catulli ascr. Suet.

    2. occ. pripis(ov)ati, vpis(ov)ati v kak zapisek ali imenik: alicuius nomen in albo profitentium citharoedorum Suet.; poseb. vpis(ov)ati
    a) v imenik državljanov (meščanov): Athenis Rhodii adscribuntur Ci., Heracliaene hunc esse tum adscriptum negabis? Ci., qui hunc adscriptum Heracliensem dicunt Ci. ki ga proglašajo za heraklijskega krajana, adscribi se in eam civitatem voluit Ci. biti vpisan v imenik meščanov one (mestne) občine, biti kot meščan sprejet v ono (mestno) občino, aliis in civitatibus adscriptum esse Ci., si qui foederatis civitatibus adscripti fuissent Lex. ap. Ci.
    b) v imenik naselnikov (kolonov): si et ipsi adscribi coloni vellent L.; na vprašanje kam? z acc. krajevnih imen ali adv.: colonos Venusiam L., veterani (kot naselniki) Tarentum et Antium adscripti T., colonosque eo trecentos... adscripserunt L., quo... novos colonos adscribere possent L.
    c) v imenik vojakov, med vojake, v vojaški službeni zapisek: urbanae militiae adscribi T. med mestne vojake; poseb. koga kot nadštevilnega vojaka vpisati (v vojaški imenik): ascriptivi dicti, quod olim ascribebantur inermes, armatis militibus qui succederent, si quis eorum deperisset Varr., iure iurando se constrinxit, ne quem ascriptum, id est vacantivum (službe prostega) haberet Lamp.

    3. koga pismeno določiti (določati), postaviti (postavljati): tutor his (sc. mulieribus) Graecorum legibus adscribendus fuit Ci., alios (legatos) ascribi iubent Ph.; poseb. v oporoki pripis(ov)ati, pismeno oporočiti (oporočati) komu kaj in (s predikatnim acc.) postaviti (postavljati) koga za kaj: cuius filium faceret heredem, eum tutorem liberis non adscripsit Ci., alicui legatum (volilo) Plin. iun. ali sibi legatum ascr. Suet., Dig., ascr. aliquem alicui coheredem Suet.

    4. pren.
    a) določiti (določati), odkaz(ov)ati: ascriptus poenae dies Ph., habebit quisque, quantum ille dies primus ascripsit Sen. ph.
    b) prište(va)ti čemu, šteti med kaj: tu vero ascribe me talem in numerum Ci., hunc ad tuum numerum libenter ascribito Ci. ep. prištevaj med svojce, ad hoc genus ascribamus etiam narrationes apologorum Ci.; s predikatnim acc.: eum tertium ad amicitiam Ci.; v pass. s predikatnim nom.: utinam ego tertius vobis amicus adscriberer Ci., unus A. Gabinius belli maritimi... Cn. Pompeio socius adscribitur Ci. se jemlje v poštev; z dat. (večinoma pesn. in poklas.): alicuius sententiam suae ascr. Ci., male sanos adscripsit Liber Satyris Faunisque poëtas H., illum ego... adscribi quietis ordinibus patiar deorum H., Scythas Asiae ascr. Cu., Peucinorum... et Fennorum nationes Germanis an Sarmatis adscribam dubito T., adscr. aliquem antiquis temporibus T., aliquem numinibus, ferulam arborum generi Plin., vitiis ascr. affectum Q.
    c) pripis(ov)ati, prisvojiti (prisvajati) komu kaj: bonos exitus diis immortalibus Ci., alicui in-commodum Ci. ali damnum alicui Dig. imeti koga za vzrok nezgode, škode, hoc sibi exemplum Ph. nase obrniti, panaces... dis inventoribus adscriptum Plin., illi deo (Iovi) ales (aquila) adscribitur Plin.
  • asfixia ženski spol zastoj v dihanju, zadušitev, navidezna smrt

    morir de asfixia zadušiti se
  • asidamente v ozki zvezi
  • asilado moški spol stanovalec v zavetišču
  • asilar sprejeti v zavetišče (ubožnico, sirotišnico)

    asilarse zateči se (en k)
  • ask up prehodni glagol
    povabiti v mesto
  • àskūrđel m prapraded, sorodnik v šestem kolenu: -a ti tvog!
  • asoldar [-ue-] vzeti v službo, plačevati (koga)
  • asphodel [ǽsfədel] samostalnik
    botanika vrsta lilije
    figurativno večno cvetoč cvet v bajeslovnem raju
  • áspra ž (gr. aspros) aspra, sitan srebrni novac u Turskoj do 17. v.
  • àspura ž rdeče laneno platno za muslimansko nevesto, v katerega ji zavijejo roke, "kada joj meću kanu"
  • assēnsiō (adsēnsiō) -ōnis, f (as-, adsentīrī) pritrjevanje, pritrditev, odobravanje, pohvalna beseda, pohvala: popularis Ci., rem assensione comprobare Ci., rebus non dubiis captare assensionem alicuius Ci., crebrae assensiones Ci., res in senatu acta est assensionibus universi ordinis Ci., assensio et laus Plin. iun.; fil. pritrjevanje = vera v čutne prikazni: assensio, quam Graeci συγκατάϑεσιν vocant Ci., a rebus incertis assensionem cohibere Ci.
  • assēnsus (adsēnsus) -ūs, m (as-, adsentīrī)

    1. pritrditev, odobravanje, pohvalna beseda, pohvala: quod ego magno cum adsensu omnium dixi Ci., vulgi adsensu et populari approbatione iudicari solet Ci., cum omnium adsensu conprobata oratio esset L., vario fremebant adsensu V., assensu excipere vocem Cu., magno adsensu celebrata sententia T., brevi adsensu... adulationes transmittere T.; v pl.: alii partes assensibus implent O.; fil. pritrditev = vera v čutne prikazni: sapientem concedo retenturum assensum Ci., se ab assensu retinere Ci., assensūs lubricos sustinere Ci.

    2. pesn. pren. odmev, jek: Cl., adsensu conspirant cornua rauco V., vox adsensu nemorum ingeminata remugit V.
  • assentor (adsentor) -ārī -ātus sum (intens. glag. as-, adsentīrī)

    1. v vsem pritrjevati, pritegovati, po godu komu govoriti, potrditi (potrjevati), prilizovati se: quippe qui (callidus adulator) etiam adversando saepe adsentetur Ci., nisi... tibi adsentantur (Baiae nostrae) Ci. ep. če... se ti ne prikupljajo, ipsum sibi adsentari Ci. sam sebe varati, Callisthenes... haud quaquam... adsentantium accomodatus ingenio Cu.; z notranjim obj. (v čem): omnia adsentari Ter., ut nihil nobis adsentati esse videamur Ci.

    2. (redkeje v splošnem ali dobrem pomenu) pritrjevati: etiam tu quoque adsentaris huice Pl., iis assentabatur... iis adversabatur Vell., manus lenior promittit et assentatur Q., cur ergo consilio assentabimur? Tert.
  • assez [ase] adverbe dosti, zadosti, dovolj, v dovoljni meri, precéj

    juste assez ravno zadosti
    pas assez premalo
    assez bien zadovoljivo
    avoir assez d'argent imeti dovolj denarja
    avoir assez et plus qu'il n'en faut imeti več kot dovolj
    j'en ai assez (familier) dovolj mi je tega, sit, naveličan sem tega
    j'en ai assez de ce roman sit sem tega romana
    soyez assez bon ... bodite tako dobri ...
    il était déjà assez malade l'année dernière že lani je bil precéj bolan
    assez! c'en est assez! en voilà assez! dovolj (je tega)!