capìnāš -áša m gozdni delavec, ki dela s cepinom
capirote moški spol plašč s kapuco; koničasta čepica iz lepenke; sklopna streha voza
tonto de capirote butast, neumen kot noč
capitālis -e (caput)
1.
a) (o rečeh) pri čemer gre komu za glavo, zaglaven, smrten: Icti., periculum Pl. smrtna nevarnost, facinora Caecil. ap. Ci. dejanja, ki se kaznujejo s smrtjo, flagitia Ter., res capitalis Ca. fr., Ci., L., Q.; v pl.: S., Cu., rerum capitalium quaestiones Ci. pri katerih gre za življenje in smrt, c. crimen Ci., c. fraus Ci., noxa L., poena L., Suet., supplicium Cu., Suet., causae, iudicia Q., tres viri capitales Ci. ali triumviri capitales L. trije možje višji jetničarji (gl. triumvir). Od tod subst. capital, poklas. in redkeje tudi v popolni obl. capitāle -ālis, n smrtne kazni vreden zločin, zločin, ki se kaznuje s smrtjo, smrtni zločin: capital facere Pl. umor zagrešiti, capital admittere gladio Dig., capital est facinus, quod capitis poenā luitur P. F.; pogosto v zvezah: capital est, si (nisi)... Ci., Iust. ali z inf.: Luc. ap. Non., L., Cu. idr., tudi capitale est z inf.: Q., capitale fuisse, cum... T., capital exsistit z inf.: Val. Max., capital facere z inf.: Plin. šteti kaj za glavni zločin; v pl. capitālia -ium, n: Suet., capitalia audere L., vindicare Ci.
b) (o osebah) smrtnega zločina kriv: c. homo Ci., capitalis, qui id unum, quod omnium sceleratissimum fuerit, exceperit Ci., hoc erat etiam capitalior, quod idem pecunias... faenori dabat Ci. (namiguje na capita = glavnice).
2. pren. smrtno nevaren, smrten, smrtonosen, poguben: inimicus, hostis, odium, oratio Ci., capitalem et pestiferum reditum timere Ci., nulla capitalior pestis Ci.
3. glaven, poglaviten, izvrsten, odličen: Siculus ille capitalis (Philistus) Ci. ep. glavni pisec, capitale vocamus ingenium sollers O. — Adv. capitāliter
1. na življenje in smrt, smrtno: lacessere Plin. iun., odisse Amm., saevire Cass.
2. (v kazenskopravnem pomenu) tako, da gre za svobodo ali glavo: Cod. Th., c. animadvertere in militem Veg. vojaka s smrtjo kaznovati.
capote [kəpóut] samostalnik
plašč s kapuco; (dolg) vojaški plašč; ženski klobuk, privezan s trakovi; streha kočije, avtomobilski pokrov
capote [kapɔt] féminin velik plašč s kapuco; vojaški plašč; strešica nad dimnikom; otroška avbica; automobilisme premična streha
capote anglaise (familier) kondom
capotear bikoborba dražiti (bika) s plaščem; figurativno koga za norca imeti
capoter [kapɔte] verbe intransitif, automobilisme, aéronautique prevrniti se, prekucniti se; verbe transitif opremiti s pokrovom, pokriti
l'auto, l'avion a capoté letalo, avto se je prekucnil(o)
cappellata f
1. udarec s klobukom
2. poln klobuk, vsebina klobuka:
a cappellate kupoma, v velikih količinah
cappelleria f trgovina s klobuki
cappellone m
1. poveč. od ➞ cappello velik klobuk; klobuk s širokimi krajci; taborniški klobuk
2. voj. žarg. rekrut, vojaški novinec, nabornik
caprifīcātiō -ōnis, f (caprifīcāre) pospešitev zorenja smokev s pikom šiškarice: Plin.
caprifīcō -āre (caprifīcus) pospešiti (pospeševati) zorenje smokev s pikom šiškarice: Plin.
capsulage [kapsülaž] masculin zamašitev s kovinskim pokrovcem (des bouteilles steklenic)
capsular opremiti s kapico (steklenice)
capsuler [kapsüle] verbe transitif zamašiti s kovinskim pokrovcem (une bouteille steklenico)
captación ženski spol pridobitev z zvijačo ali s prilizovanjem; prežanje na dediščino; osleparjenje
captar nakloniti si (koga), skušati dobiti z zvijačo ali s prilizovanjem
captar la atención pritegniti pozornost
captar(se) las simpatías pridobiti si simpatije
capuchin [kǽpjušin] samostalnik
kapucinec; ženski plašč s kapuco
capuchon [kapüšɔ̃] masculin kapuca, oglavnica; plaščali pelerina s kapuco; pokrov; pokrovec nalivnega peresa
visser le capuchon priviti pokrovec
capuchonner [-šɔne] verbe transitif pokriti s pokrovcem (kapucaste oblike)