Franja

tàk adv. pren. (na začetku povedi)

1. (izraža nestrpnost) suvvia, su, dai:
tak govori, če si vprašan su parla, se ti fanno domande

2. (izraža začudenje) to'
tak koga vidim! to' chi si vede!

3. pog. (torej, potemtakem) allora, quindi:
moram iti, tak pa zdravi ostanite devo andare. (Allora) statemi bene

tako¹ [ó]

1. so
in tako und so
tako kot so wie
tako ali tako so oder so

2. auf diese Weise, in dieser Weise; solcherart, solchermaßen, solcherweise

3. (s tem) dadurch

4. v primerjavah:
tako velik/zelen/… kot so groß/ grün/… wie
ne tako velik/… kot nicht so groß/… als/wie

5.
tako hudo/močno … dermaßen, derart
tako (zelo) so sehr

6.
že tako/tako in tako sowieso
tako in tako/tako pa tako soundso
| ➞ → tako in tako

7.
ni tako? nicht wahr?, oder?
tako je (da) genau

8.
kar tako nur so
X ni kar tako X ist nicht so ohne

9.
in tako dalje und so weiter (itd. usw.)
in tako naprej und so fort (itn. usf.)
|
bolj tako (slab) so, so
tako med brati unter uns gesagt, unter uns Pfarrerstöchtern
je že tako prav es ist schon recht so
| ➞ → prav tako, tako rekoč

takó

A) adv.

1. così; tanto:
poglej, tako se obrni guarda, voltati così
delal je dosti, počival malo, tako je dolgo živel ha lavorato molto, riposato poco e così è vissuto a lungo
bolezen se pojavi nenadoma, tako tudi izgine la malattia si manifesta improvvisamente e così scompare
ni tako neumen, kot se dela non è così stupido come vorrebbe apparire
tako mlada je in lepa è così giovane e bella

2. (izraža nedoločen način) così; (razmeroma slabo) così così:
našel ga je tako, po naključju lo trovò così, per caso
kakšna je bila letina? Taka, ne najboljša com'è stato il raccolto? Così così

3. tako ..., tako ali tako (poudarja dejstvo, ki utemeljuje sklep) tanto:
ne potrebuješ dežnika, ker dež tako ponehuje non hai bisogno dell'ombrello, tanto sta smettendo di piovere
ne bom ti razlagal, saj tako in tako sam veš non ti spiegherò, tanto lo sai da solo; tanto lo sanno tutti che...

4. že tako (poudarja znano dejstvo) altrimenti, peraltro; già:
že tako majhno plačo so mu še zmanjšali la paga, già bassa, gliela ridussero ancora di più

5. (poudarja približnost) così, verso, su, circa:
bilo je tako okoli polnoči sarà stato verso la mezzanotte
tako okrog šestdeset let ima sarà sulla sessantina

6. tako in tako, tako pa tako (za izražanje načina, ki se noče ali ne more imenovati) così e così; questo e quello:
ljudje govorijo tako pa tako, ne vemo pa, kaj je res la gente dice questo e quello, ma non si sa cosa sia vero

7. tako imenovan cosiddetto:
ravnati se po tako imenovanih pravilih igre comportarsi secondo le cosiddette regole del gioco

8. in tako dalje, in tako naprej eccetera, e così via, e via dicendo;
prodaja grozdje, breskve, zelenjavo in tako dalje vende uva, pesche, verdura eccetera

9. tako tudi, prav tako e così pure, come pure:
porcelan je kitajska iznajdba, prav tako smodnik la porcellana è un'invenzione cinese e così pure la polvere da sparo

10. (v povedni rabi izraža stanje znano iz sobesedila) questo, ○, così:
to je tako: če hočeš jesti, moraš plačati le cose stanno così: se vuoi mangiare, devi pagare
kako je z očetom? Tako come sta papà? Così (così)

11. (izraža ustreznost povedanega) così:
pravi, da jo obožuje, a ni tako dice di adorarla ma non è così
če je tako, kot pravite, vas bomo podprli se le cose stanno (così) come dite, avrete il nostro appoggio
(za podkrepitev trditve) tako bo, pa amen sarà così, punto e basta

12. kar tako (za izražanje, da se dejanje zgodi brez določenega vzroka) così:
jokala je kar tako piangeva così
knjigo mi je dal kar tako mi ha dato il libro così, gratis

13. pog. (za izražanje nespremenjenega stanja) così

14. (brez ustreznih pozitivnih lastnosti) così, ○:
te stvari niso kar tako queste non sono cose così (semplici)
njegov nasvet ni kar tako il suo consiglio non è da ignorare, è buono
mož ni kar tako non è uno qualsiasi, è una persona importante
srednja šola ni kar tako la scuola media non è una bagatella, è un osso duro

15. (v medmetni rabi izraža opozorilo, podkrepitev odločitve, trditve) be', allora, dunque, ecco:
Tako. Pred nami je rojstna hiša našega največjega pesnika Ecco. La casa che abbiamo davanti è la casa natale del nostro massimo poeta

16. (v medmetni rabi za izražanje začudenja, nejevolje, zadovoljstva) ah sì, dunque, ecco:
torej tako, vi posedate, mi pa delamo ah sì! Voi ve ne state con le mani in panciolle, mentre noi dobbiamo sfacchinare
tako, pa smo prišli ecco, siamo arrivati!

B) takó konj.

1. tako ... kot, tako ... kakor sia... che, tanto... che, così... come, come... così:
s filmom so bili zadovoljni tako gledalci kot kritiki il film ha avuto successo sia di pubblico che di critica
tako kot živali tudi nekateri ljudje slutijo nevarnost come gli animali, così anche certe persone avvertono il pericolo

2. tako kot, tako kakor (così) come:
držal se je ravno, tako kot drugi se ne stava diritto,(così) come gli altri
jedla je malo, tako kot je bila navajena mangiava poco, come era sua abitudine

3. tako da (za uvajanje načinovnega stavka) così che, per cui, sicché, dimodoché:
delež izvoza raste, tako da znaša že deset odstotkov l'incidenza dell'export è in aumento per cui ammonta già al 10%

4. (v priredju za izražanje vzročno-posledičnega razmerja) (e) così, (e) perciò:
ni pazil na ulice, tako se je zgubil non fece attenzione alle vie e così si perse

5. tako pa (za izražanje nasprotja s povedanim) (così) invece, così, tanto... che; ○:
če bi bil zdrav, bi lahko delal, tako pa ne more se fosse sano, potrebbe lavorare, così invece non può
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ukvarjal se je z vprašanji mikrobiologije na raznih področjih, tako v medicini, industriji in poljedelstvu si diede a studiare i problemi di come applicare la microbiologia nei vari settori: medicina, industria, agricoltura
iron. tako ne bo šlo così non va
ne morem ga pustiti tako non posso lasciarlo così
tako mi je prišlo, pa sem ga udaril non so cosa m'abbia preso e gli ho menato un pugno
to se samo tako reče è soltanto un modo di dire
ti so, da tako rečem, prišli kot naročeni sono venuti, per così dire, proprio a proposito
če se tako vzame, mu ni nič hudega tutto sommato, non se la cava poi tanto male
denarja tako rekoč ni več i soldi sono, per così dire, spariti
to boš plačal tako ali drugače la pagherai in un modo o nell'altro
pridem tako gotovo, kot tu stojim vengo di sicuro
zgodilo se je, kot sem povedal, tako mi vere (tako mi Bog pomagaj) è successo come ho detto, lo giuro! (vivaddio!)
pog. plača je bolj tako la paga è piuttosto bassa
pog. hiša je bolj tako la casa è piuttosto malandata
pog. videti je malo tako è un po', è piuttosto strambo
PREGOVORI:
kakor si si postlal, tako boš ležal come uno si fa il letto, così dorme
kakor dobljeno, tako zgubljeno il denaro guadagnato facilmente, facilmente si spende
kakor ti meni, tako jaz tebi quel ch'è fatto è reso

tále (tále tóle)

A) pron. (ta) questi, questa; costui, costei (pl. costoro):
tale mi že ne bo ukazoval non mi faccio certo comandare da costui
tole je pa ključ od stanovanja questa è la chiave dell'appartamento

B) tále (tále tóle) adj. questo, questa; codesto, codesta:
pišem s temle pisalnim strojem scrivo con questa macchina (da scrivere)
v tejle hiši sem jaz gospodar in questa casa comando io, qui comando io

tam

1. dort
od tam von dort, von dort aus, von dort her
tu X, tam Y hier X, dort Y

2.
prav tam daselbst, pri citatih: ebenda (ebd.)

3.
tam spodaj/zgoraj/zadaj/ spredaj dort unten/oben/hinten/vorne
dort- (pri njih dortzulande, ostati [dortbleiben] dort bleiben)

4.
tam in tam an dem und dem Ort

5.
tam (nekje) (nekako) irgendwo
|
tu in tam hin und wieder
figurativno tam, kjer ni muh wo der Pfeffer wächst
zdaj smo pa tam nun haben wir das Nachsehen

tám allí, allá ; (pri ogovorjenem) ahí

tam gori allí arriba
od tam de allí (ali allá ali ahí)
tu pa tam aquí y allá, (časovno) a veces, de vez en cuando

tàm there; in that direction; in (ali at) that place

tu pa tàm here and there
tàm doli down there
tàm notri in there
tàm preko over there
tàm zunaj out there
tàm góri up there
tàm nekje thereabouts
tàm daleč yonder
ne tu ne tàm neither here nor there

tàm là, à cet endroit-là, par là, y

tam gori là-haut
od tam de là(-bas)
tu pa tam par-ci par-là, çà et là, ici et là, de temps en temps, de temps à autre, quelquefois, de loin en loin

tàm adv.

1. lì, là (per lo stato in luogo):
tisto tam je ajda quello là è grano saraceno
tam gori na vrhu so razvaline gradu là in cima ci sono i ruderi di un castello
tu v sobi je prijetno toplo, tam zunaj pa je mraz qui dentro fa un bel caldo, là fuori fa freddo

2. (izraža iz sobesedila znan kraj, prostor dogajanja česa) lì, là; ci:
padel je v jarek in tam obležal cadde in un fosso e lì rimase privo di sensi
zaposlil se je pri gradbenem podjetju in tam ostal do upokojitve trovò lavoro presso una impresa edile e ci rimase fino al pensionamento

3. tu ... tam, tukaj ... tam qui... là:
tu so zime ostre, tam mile qui gli inverni sono rigidi, lì miti
tu in tam, tu pa tam qua e là

4. tam in tam (izraža kraj, ki se noče ali se ne more imenovati) in quello e quell'altro luogo, in quella e quell'altra città

5. (na isti stopnji) lì, là:
spet smo tam, kjer smo bili adesso siamo lì dove eravamo

6. (za izražanje približnosti časovne določitve) verso, attorno:
stric bo prišel tam okrog novega leta lo zio verrà verso capodanno
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. bencina je zmanjkalo, zdaj smo pa tam non c'è più benzina e adesso siamo nei guai
potrebna je največja previdnost, če ne smo tam è necessaria la massima prudenza se no si finisce male
pejor. kmalu bo tam, kjer ni muh presto andrà nel numero dei più
pren. raniti koga tam, kjer je najbolj občutljiv colpire qcn. nel punto più sensibile, lì dove è più sensibile
pog. živeti tam čez mejo, čez lužo vivere all'estero, oltreoceano
glej opombo 1 prav tam vedi nota 1 ibidem

tečnáriti (-im) imperf.

1. importunare, infastidire, dare fastidio; vulg. rompere le tasche, rompere:
bolje je, da hodi igrat nogomet, kot pa da tečnari doma è meglio se gioca a calcio che dia fastidio per la casa

2. insistere; sollecitare:
toliko časa je tečnaril, da so mu ustregli insistette tanto che finirono con l'accontententarlo

tekstopiska samostalnik
1. (ženska, ki piše besedila pesmi) ▸ dalszövegíróIma veliko koncertov, v prvi vrsti pa ostaja pevka in tekstopiska. ▸ Sok koncertje van, de elsősorban még mindig énekes és dalszövegíró.

2. (ženska, ki piše besedila publikacij) ▸ szövegíró
Spet sem začel risati stripe, sodelujem s slovensko tekstopisko. ▸ Ismét elkezdtem képregényeket rajzolni, egy szlovén szövegíróval dolgozom együtt.
Po novem dela v oglaševalski agenciji Pristop kot tekstopiska. ▸ Újabban szövegíróként dolgozom a Pristop reklámügynökségnél.

temenice samostalnik
(kožno vnetje) ▸ koszmó
Olje bo luskasto plast omehčalo in temenice boste lahko odluščili s prsti. ▸ Az olaj a pikkelyes réteget megpuhítja, és a koszmót le tudja dörgölni.
Temenice niso nevarne, če se koža lasišča ne okuži, niso pa prijetne na pogled. ▸ A koszmó nem veszélyes, ha a fejbőr nem gyullad be, de nem kellemes látvány.

tempíran (-a -o) adj.
tempirana bomba bomba a tempo, a orologeria
če bi bil veliki dogodek tempiran na nedeljo, ne pa na soboto ... se il grande evento fosse stato prefissato per la domenica invece che per il sabato...

tenis samostalnik
1. (šport) ▸ teniszPovezane iztočnice: dvoranski tenis, igrišče za tenis, lopar za tenis, mini tenis, tenis igrišče, tenis lopar, žogica za tenis

2. (način igranja) ▸ tenisz, teniszjátékIgralca pa sta že v uvodnih treh nizih pokazala izjemen tenis. ▸ A játékosok már a három bevezető játszmában is kivételes teniszjátékot produkáltak.

terorist samostalnik
1. (politični skrajnež) ▸ terroristaTam so septembra 1970 palestinski teroristi razstrelili tri letala. ▸ 1970 szeptemberében ott a palesztin terroristák három repülőgépet robbantottak fel.

2. neformalno, izraža negativen odnos (ustrahovalec) ▸ terrorista
Doma pa je pravi terorist in zahteva nepreklicno disciplino. ▸ Otthon igazi terrorista, tökéletes fegyelmet követel.
Mogoče pa je prav zaradi tega, ker je doma v podrejenem položaju, v službi diktator in terorist. ▸ Talán éppen azért diktátor és terrorista a munkahelyén, mert otthon alárendelt szerepet tölt be.

terorizem samostalnik
1. (uporaba nasilja za dosego političnih ciljev) ▸ terrorizmusBritanska policija je pretekli teden zaradi suma terorizma aretirala dva moška. ▸ A brit rendőrség a múlt héten két férfit vett őrizetbe terrorizmus gyanújával.

2. (ustrahovanje) ▸ terrorizmus, terrorizálás
Ta srečni minister bi se šel krasno novo delitveno ekonomijo, medtem pa birokrati izvajajo birokratski terorizem nad podjetniki in celo šolami!? ▸ Ez a boldog miniszter szép új világot akar a gazdaságban, amely a megosztáson alapulna, miközben a bürokraták bürokratikus terrorizmust folytatnak a vállalkozók, sőt az iskolák ellen!?
"Pravzaprav gre za obliko terorizma nad mladimi," je dejal predsednik stranke. ▸ „Gyakorlatilag a fiatalok terrorizálásának egy formájáról van szó” – mondta a pártelnök.

test nosečnosti stalna zveza
1. (postopek) ▸ terhességi teszt
Tudi v bolnici potrdijo, da je test nosečnosti pozitiven. ▸ A kórházban is megerősítik, hogy a terhességi teszt pozitív.

2. (pripomoček) ▸ terhességi teszt
Bilo pa mi je nerodno in sem njo poslala v lekarno po hitri test nosečnosti. ▸ De zavarba jöttem, és őt küldtem el a gyógyszertárba egy terhességi gyorstesztre.

tetica samostalnik
1. izraža pozitiven odnos (sorodnica) ▸ nénike
Družbo ji največkrat delata štiriletna nečaka, ki skrbita, da se tetica počasi navaja na otroške vragolije. ▸ Legtöbbször két négyéves unokaöccse társaságát élvezi, akik a nénikéjüket hozzászoktatják a gyerekcsínyekhez.

2. tudi v otroškem govoru (ženska, gospa) ▸ nénike, néni
Manjši otroci pa sprašujejo odrasle: "Mami, zakaj pa tetica tako hodi?" ▸ A kisebb gyermekek pedig felteszik a felnőtteknek a kérdést: „Anya, a néni miért így jár?”
Kdo si me seveda predstavlja čisto po svoje, kot prijazno tetico, ki spusti vse otroke k sebi - jaz pa nimam živcev za to! ▸ Vannak persze, akik a maga módján barátságos nénikeként képzelik el, aki minden gyermeket a közelébe enged – nekem azonban nincsenek idegeim ehhez!

težíti (-ím) imperf.

1. intralciare, ostacolare:
mokra obleka jih je težila gli abiti bagnati li impacciavano

2. pesare, gravare, opprimere:
teži ga občutek, da je odvisen od drugih gli pesa la sensazione di dipendere dagli altri

3. (biti usmerjen) essere rivolto, indirizzato; convergere:
vsi naši napori težijo k enemu samemu cilju tutti i nostri sforzi convergono verso un unico scopo

4. (prizadevati si doseči kaj) tendere, mirare, aspirare:
težiti za nedosegljivim mirare, tendere all'irragiungibile, all'irrealizzabile

5. pog. (tečnariti, sitnariti) scocciare; pog. rompere; stare addosso a:
kaj pa težiš (sitnariš) smettila di scocciare, di rompere
oče mu ves čas teži zaradi šole suo padre gli sta tutto il tempo addosso per via della scuola

tí (têbe) pron.

1. tu (te, ti):
ti pojdi naprej, mi bomo počakali tukaj tu va avanti, noi aspettiamo qui
ti, neumnež, pa si ji verjel e tu scemo le hai creduto
uboga ti, ki si vedno sama povera te che stai sempre sola!
brez tebe ne gremo nikamor senza di te non ci muoviamo
zabavljali so čezte sparlavano di te, ce l'avevano con te

2. (izraža nedoločeno, katerokoli osebo) tu:
samo prepirajo se in kričijo. Ti pa jih razumi! non fanno che litigare e strillare. E tu valli a capire!

3. (v dajalniku izraža osebno prizadetost) ○:
on ti pa gre in vse pove sosedom e lui, da bravo, va a raccontare tutto ai vicini

4. pren. (z oslabljenim pomenom, poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže) ○:
to pa ni res, ti lažnivec questo non è vero, bugiardo che non sei altro

5. pren. (v dajalniku poudarja veliko stopnjo povedanega) ○:
to ti je dekle! che ragazza!
to ti je bil razgled! che magnifica veduta!

6. (v svojilni rabi, tvoj)
ime ti je Marko (tvoje ime je Marko) ti chiami Marco, il tuo nome è Marco
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
obrne se in odide, meni nič, tebi nič si volta e se ne va senza un saluto, senza dir parola
tega ti ne pozabim questa non la dimenticherò, questa me la lego al dito
ne jezi me, ti rečem e non farmi arrabbiare se ti dico
pog. na tebi je, kako bo stvar potekala dipende da te come andrà la cosa
pog. dobimo se pri tebi ci troviamo da te
biti na ti s kom dare del tu a qcn.
PREGOVORI:
danes meni, jutri tebi oggi a me, domani a te