Franja

atracar [c/qu] pritegniti, približati; roparsko napasti na cesti; natrpati; dražiti, ščuvati

atracarse bližati se; preveč se najesti

attach [ətǽč]

1. prehodni glagol
pritrditi, privezati, dodati, priložiti, zvezati
figurativno pridobiti koga, navezati se na koga; pripisovati komu
pravno aretirati, zapleniti; imenovati, določiti

2. neprehodni glagol
povezati se s kom, navezati se na koga; biti združeno s čim

to be attached to s.o. biti vdan komu
to attach importance smatrati za važno
to attach blame to s.o. dolžiti koga
no blame attaches to him on ni kriv
to attach o.s. navezati se
to attach a stamp nalepiti znamko

attaché, e [-še] adjectif na-, privezan; masculin atašé (vojaški, trgovinski, kulturni itd.)

attaché de presse, d'ambassade tiskovni, poslaniški ataše
être attaché à quelqu'un biti navezan na koga

attacher [-še] verbe transitif na-, pri-, zvezati (à na), pritrditi, prikleniti; zapeti (zapnem); pribiti, prišiti; pripisovati (pomen), pritegniti nase; verbe intransitif prijeti se, prižgati se (à la casserole na ponev)

s'attacher navezati se; oprijeti se; biti po-, zvezan (à z); zapenjati se; vztrajati (à pri); prizadevati si
s'attacher à faire quelque chose prizadevati si, da bi kaj napravili
attacher le chien à un arbre privezati psa k drevesu
attacher ses (lacets de) chaussures zavezati si vezalke na čevljih, čevlje
attacher ses regards, ses yeux sur upreti svoje poglede, oči v, na
attacher sa veste, sa ceinture zapeti suknjič, pas
le ragoût a attaché ragu se je prijel na dno ponve
de vieilles habitudes m'attachent à ma maison stare navade me vežejo na moj dom
ce professeur s'est attaché tous les élèves vsi učenci so vzljubili tega profesorja
attacher du prix, de la valeur à quelque chose pripisovati ceno, vrednost čemu
n'y attachez pas trop d'importance ne pripisujte temu preveč važnosti
je me suis beaucoup attaché à cette ville zelo sem se navezal na to mesto
les avantages qui s'attachent à ce poste ugodnosti, ki so povezane s tem (službenim) mestom
il s'attache à la rendre heureuse prizadeva si, da bi jo osrečil

attaint [ətéint]

1. prehodni glagol
omadeževati, onečastiti; (o)žigosati
zgodovina na smrt ali na zgubo državljanskih pravic obsoditi
medicina okužiti, napasti

2. samostalnik
madež, sramota

atteint, e [atɛ̃, t] adjectif zadet; médecine bolan na

être atteint de biti bolan na, bolehati za
il est bien atteint (familier) on je (nekoliko) trčen, prismojen

attendu [atɑ̃dü] préposition z ozirom na, oziraje se na, glede na, spričo; masculin pluriel, juridique razlogi (za sodbo)

attendu que ker
attendu la situation internationale glede na mednarodni položaj

attergare v. tr. (pres. attērgo) pisarn. napisati na hrbtno stran (dokumenta)

attergato

A) agg. pisarn. napisan na hrbtno stran

B) m pisarn. zaznamek na hrbtni strani (dokumenta)

atterramento m podrtje, metanje na tla

atterrare

A) v. tr. (pres. attērro)

1. podreti, vreči na tla:
atterrare un albero podreti drevo
atterrare un giocatore in area di rigore podreti igralca v kazenskem prostoru

2. pren. ponižati, uničiti, uničevati

B) v. intr. pristati:
l'elicottero ha felicemente atterrato helikopter je srečno pristal

atterrer [-re] verbe transitif podreti, zrušiti, na tla pobiti; premagati; potreti; osupiti, konsternirati

atterrir [-rir] verbe intransitif pristati na zemlji, spustiti se na zemljo

l'avion, la fusée vient d'atterrir letalo, raketa je pravkar pristalo(a)
atterrir avec vent arrière, debout pristati z vetrom v hrbtu, proti vetru

attesoché cong. (atteso che) pisarn. glede na to, da

attineō (adtineō) -ēre -tinuī -tentum (ad in tenēre)

I. trans.

1. (trdno) držati, zadrž(ev)ati, pridrž(ev)ati: nunc iam cultros adtinet Pl. ima že nož trdno v rokah, nunc eandem (pallam) ante oculos attines Pl. držiš trdno v rokah pred mojimi očmi, testīs vinctos attines Pli., ni proximi prensam dextram vi attinuissent T., Anniam Rufilam attineri publicā custodiā iussit T., attinere armatos viros castris, aliquem carcere T., signatum argentum fisco... attinebatur T., valetudine infensa domi attineri T.; pren.
a) zadrž(ev)ati: oblitus Arruntium, ne in Hispaniam pergeret, decimum iam annum attineri T., iustitio ob amissum Augustum, post discordiis attinmur T.
b) duševno držati, (nase) vezati: ita me vadatum amore vinctumque adtines Pl., me Caesaris oratio unctis unguibus attinet Fr.

2. occ.
a) koga muditi, za nos voditi: ita me attinuit, ita detinuit Pl., comperior Bocchum... simul Romanum et Numidam spe pacis attinuisse S.
b) obdržati, v oblasti imeti: quam attinendi magni dominatus sient Ci. poet., ripam Danubii legionum duae in Pannonia... attinebant T.

— II. intr.

1. do česa držati, do česa razprostirati se: qui in Europa sunt (Scythae), a laevo Thraciae latere... ad Tanaim... attinent Cu.

2. pren. spadati kam, zadevati kaj, nanašati se na kaj, tikati se koga, česa, brigati koga: negotium hoc ad me attinet Pl., scin adeo ad te attinere hanc omnem rem? Ter., incensi studio, quod ad agrum colendum attinet Ci., nunc nihil ad nos de nobis attinet, ante qui fuimus Lucr., tamquam ad rem attineat quidquam H.; pogosten je obrat quod attinet ad aliquid ali ad aliquem kar se koga ali česa tiče, kar kaj ali koga zadeva: aibat... sese velle facere, quod ad hanc rem attinet Ter., qui omnes, quod ad me attinet (za moj delež), vellem vivere Ci., id quod ad me nihil attinet Ci. kar mi ni nič mar, kar je zame nepomembno, quod ad provinciarum administrationem attineret L., quod ad me attinet, ipse hoc bustum ante non videram Cu.; attinet aliquid ali attinet (večinoma z inf. ali z ACI), toda le v zanikanih stavkih ali vprašanjih z nikalnim pomenom = na tem je, kaj (nič ne) zaleže (pomaga), koristno (primerno) je, ima kaj (nima nič) v sebi: ea re non venit, quia nihil attinuit Ci. ep., illi... ea conquisierunt, quae nihil attinebant Corn., quae nihil attinent H., neque enim attinet Q. ne spada sem, neque quemquam attinebat id recusare Ci., si eandem vim habent adversaria quam tabulae, quid attinet codicem instituere? Ci. če imata..., kaj naj koristi napraviti si...? čemu si napraviti...? nihil attinet me plura scribere Ci., qui vir fuerit, me dicere quid attinet? Ci. čemu bi pravil? quid attinuit eum potissimum nuntiare? Ci. čemu je bilo treba...? ali je moral prav on...? nec victoribus mitti attinere puto L., dici plura non attinet Cu.

attorn [ətɔ́:n]

1. neprehodni glagol
pravno ostati najemnik pod novim gospodarjem

2. prehodni glagol
pravno prenesti (npr. posestvo) na drugega (fevdnega) gospodarja

attundō (adtundō) -ere (-) -tūsum obtolči, dodobra, na drobno (s)tolči: P. Veg.

ȁtula ž (t. hatyl)
1. polica: iznutra je zidan temelj pripušten, na tom je banku široko brvno i na njemu stoji posuđe; takav se banak zove atula
2. kamnitna ali opečna klop ob zidu
3. tram, na katerem sloni strešna konstrukcija

auctioneering [ɔ:kšəníəriŋ] samostalnik
prodaja na dražbi

auctiōnor -ārī -ātus sum (auctiō)

1. dražbo držati, prirediti (prirejati), na dražbo odda(ja)ti: Ambr., in Gallia Ci., ut in atriis auctionariis potius quam in triviis aut in compitis auctionentur Ci., hastā positā auctionari Ci. (gl. hasta), difficultates auctionandi proponere C.

2. na dražbi čemu ceno kvišku poganjati, blago dražiti: pretium, frumentum Ambr.