Franja

cannibalize [kǽnibəlaiz] prehodni glagol
(stroj) razstaviti in dele uporabiti za popravilo drugega

canonicus 3 (gr. κανονικός)

1. pravilen, reden.
a) v glasbi: c. ratio Vitr. teorija zvoka.
b) v astronomiji: canonicae defectiones solis Aug. redno ponavljajoči se sončni mrki. Od tod subst.
a) canonicī -ōrum, m teoretiki: Plin.
b) canonica -ōrum, n (= canonica ratio) osnovna pravila, teorija: Plin.

2. ki se tiče stalnega davka, davčen, davkarski: Icti., pensitationes Cod. Th.

3. subst. canonicus -ī, m duhovnik, zapisan v duhovniškem imeniku, pozneje kanonik: Eccl.

4. canonicī librī, canonicae scriptūrae sanctae Aug. knjige stare in nove zaveze, zabeležene v kanonskem imeniku (gl. canōn 4.). — Adv. canonicē

1. po pravilu, praviloma: Char.

2. po določilih cerkvene oblasti: Eccl.

cantafavola f

1. neresnična, dolgočasna povest

2. pripoved v prozi in verzih

cantilenare v. tr., v. intr. (pres. cantilēno) počasi in dolgočasno peti, enolično si pripevati

cápast ragged; in rags; worn to rags; (nemarno oblečen) slatternly; tattered

capitālis -e (caput)

1.
a) (o rečeh) pri čemer gre komu za glavo, zaglaven, smrten: Icti., periculum Pl. smrtna nevarnost, facinora Caecil. ap. Ci. dejanja, ki se kaznujejo s smrtjo, flagitia Ter., res capitalis Ca. fr., Ci., L., Q.; v pl.: S., Cu., rerum capitalium quaestiones Ci. pri katerih gre za življenje in smrt, c. crimen Ci., c. fraus Ci., noxa L., poena L., Suet., supplicium Cu., Suet., causae, iudicia Q., tres viri capitales Ci. ali triumviri capitales L. trije možje višji jetničarji (gl. triumvir). Od tod subst. capital, poklas. in redkeje tudi v popolni obl. capitāle -ālis, n smrtne kazni vreden zločin, zločin, ki se kaznuje s smrtjo, smrtni zločin: capital facere Pl. umor zagrešiti, capital admittere gladio Dig., capital est facinus, quod capitis poenā luitur P. F.; pogosto v zvezah: capital est, si (nisi)... Ci., Iust. ali z inf.: Luc. ap. Non., L., Cu. idr., tudi capitale est z inf.: Q., capitale fuisse, cum... T., capital exsistit z inf.: Val. Max., capital facere z inf.: Plin. šteti kaj za glavni zločin; v pl. capitālia -ium, n: Suet., capitalia audere L., vindicare Ci.
b) (o osebah) smrtnega zločina kriv: c. homo Ci., capitalis, qui id unum, quod omnium sceleratissimum fuerit, exceperit Ci., hoc erat etiam capitalior, quod idem pecunias... faenori dabat Ci. (namiguje na capita = glavnice).

2. pren. smrtno nevaren, smrten, smrtonosen, poguben: inimicus, hostis, odium, oratio Ci., capitalem et pestiferum reditum timere Ci., nulla capitalior pestis Ci.

3. glaven, poglaviten, izvrsten, odličen: Siculus ille capitalis (Philistus) Ci. ep. glavni pisec, capitale vocamus ingenium sollers O. — Adv. capitāliter

1. na življenje in smrt, smrtno: lacessere Plin. iun., odisse Amm., saevire Cass.

2. (v kazenskopravnem pomenu) tako, da gre za svobodo ali glavo: Cod. Th., c. animadvertere in militem Veg. vojaka s smrtjo kaznovati.

capitonner [-tɔne] verbe transitif oblaziniti in prešiti

se capitonner (familier) toplo se obleči

capitulārius 3 (capitulum) ki se tiče pobiranja davkov (davkarstva), po nekaterih = ki se tiče vojaškega nabora (regrutacije): functio Cod. Th. Od tod subst. capitulāriī -ōrum, m

1. pomočniki davkarjev in denarničarjev: Cod. Th., Cass.

2. pomočniki pri vojaškem naboru (regrutaciji): Cod. Th., Cod. I.

capter [kapte] verbe transitif (zvijačno) ujeti, pridobiti si; pritegniti; zajeti in kanalizirati (vrelec, vodo); technique vsesati (prah, dim)

capter l'attention pritegniti pozornost
capter la confiance, la faveur des électeurs pridobiti si zaupanje, naklonjenost volivcev
capter une émission radiophonique, télévisée ujeti radijsko, televizijsko oddajo
capter un message ujeti, prestreči sporočilo

caracoler [-kɔle] verbe intransitif delati obrate, skoke (o konjih); sukati konja na levo in desno; poskakovati, skakati, letati sem in tja, poditi se

caramel [karamɛl] masculin karamel; karamela, bonbon iz žganega sladkorja in dodatkov

cárdeno črno moder; rjav in moder; vijoličast, škrlatast; kot opal sijoč

cardiōlogo m (pl. -gi) med. kardiolog, specialist za bolezni srca in ožilja

cardiology [ka:diɔ́lədži] samostalnik
kardiologija, nauk o srcu in srčnih boleznih

cardiovascolare agg. med. kardiovaskularen, ki se nanaša na srce in ožilje

carlingue [karlɛ̃g] féminin, marine gredelj v podladju; aéronautique prostor v letalu za pilota in potnike

carmen¹ -inis, n

1. vsak za učenje na pamet prirejen rek, izrek, besedilo, formula, obrazec: Plin., Gell., ista sunt cruciatūs carmina...: caput obnubito, arbori infelici suspendito Ci., praetori carmen compositum est: superstitibus viam dico Ci., Appii Caeci carmina Ci. nravstveni izreki, diro carmine iurare L., c. rogationis, precationis L., lex horrendi carminis L. zakon grozečega besedila (glasu), carmen Christo quasi deo dicere secum invicem Plin. iun. molitveno pesem, molitev.

2. occ.
a) čarovne (bajalne) besede, bajilo, zagovor, urok: Tab. XII ap. Plin., Pr., Sen. ph., Q., c. magicum O., carminibus vertere humanos animos H., carminibus Circe socios mutavit Ulixis V., uxor iniecit carminibus marito vaecordiam T.
b) izrek (odgovor) preročišča, prerokba: vatum carmen L., T., Apollinis carmen referre T., Cumaeum carmen V. Sibilina prerokba, carmina Sibullina Lact.
c) napis v verzih, napis na svetiščih: Pr., tumulo superaddite carmen V., Brutus Acci carminibus templorum aditus exornavit Ci.
č) uganka v verzih: carmen ponere, interpretari, solvere Hyg.

3. pesem, pesnitev: c. Saliorum Varr. ali Saliare Numae c. H. obredna pesem Salijev (salijska), c. tragicum H., famosum, malum H. = c. probrosum T. sramotilna pesem, zabavljica, promissum carmen, iambi H. (ki tako imenuje svoje epode), c. saeculare H., Suet. (Horacijeva) slavnostna pesem ob praznovanju stoletja, c. georgicum Col., c. sani coloris Petr., epicum Q., non prosā modo, sed etiam carmine Q., obscoena carmina Pr. umazane zabavljice, carmina levia T. prešerne pesmi, carmina fundere Ci., c. condere Ci., H., c. pangere Lucr., c. facere V., c. scribere H., carmina dicere in imperatorem L. sramotilne pesmi, carmina canere Cu.; preg.: carmina sibi intus canere Ci. = v svoj prid delati; včasih o posameznih odstavkih ali mestih v večjih pesniških delih spev, pesem, pesniški rek, pesniško besedilo, verz(i): contexere hoc carmen Ci. (prolog k Enijevi Medeji), Euripideum carmen illud Ci. odlomek, verzi, in primo carmine Lucr. v prvem spevu; occ.
a) lirska pesem, oda: carmina compono, hic elegos H., c. amabile H. ljubezenska pesem, Aeolium carmen H. eolska lirika; tudi lirska in epska pesem (naspr. tragoedia), lirsko in epsko pesništvo, lirika in epika: fabula, quae versatur in tragoediis et carminibus Q.
b) dramska pesem, drama: Pomponius carmina scaenae dabat T., carminum suorum actor L. igralec v lastnih dramah.
c) petje, spev, glas, zvok, napev, popevka: carmen tibiis cantare N., tibia mixtis carminibus H. pesem ob spremljavi piščali, carmine citharaque clarus O., carmina vocum O. petje; pesn.: ter omen... bubo letali carmine facit O. ali ferali carmine bubo saepe queri V. s smrtonosnim skovikanjem, carmina moriens canit cycnus O.

carptim, adv. (carpere)

1. po kosu, po koscih, kosoma, pomalem, v glavnih delih, del za delom: res gestas populi Romani carptim perscribere S., c. divisi agri Suet. na kose razdeljena.

2. na več mestih, ponavljaje, večkrat: c. hostem lacessere L., c. aggrediendo L.

3. ne naenkrat, tu in tam, posamič: convenirent seu carptim partes, seu universi mallent L., dimissi c. ac singuli T.

cartolibreria f papirnica in knjigarna

cartouche [kartuš] féminin naboj, patrona; masculin kamnita, kovinska ali narisana tabela, obdana z okraski in namenjena za napis; typographie okrasni naslov

cartouche blanche, à blanc, fausse slep naboj
cartouche éclairante svetilni naboj
cartouche à balle, à plomb, de tir réel oster naboj
cartouche verte odpust iz službe zaradi nespodobnosti
maillon masculin à cartouches pas z naboji za mitraljez
les dernières cartouches (figuré) zadnja rezerva, ki jo porabimo