Franja

Zadetki iskanja

  • opazováti (-újem) imperf.

    1. osservare, scrutare; spiare

    2. (gledati načrtno) osservare, guardare:
    opazovati pod, z mikroskopom osservare al microscopio
  • opírati (-am) | opréti (oprèm)

    A) imperf., perf.

    1. appoggiare:
    opirati komolec na mizo appoggiare il gomito sul tavolo

    2. sostenere; puntellare

    3. pren. avvalorare, portare, citare a conferma, a supporto di qcs.; partire (da); fondare:
    opirati prošnjo na portare qcs. a supporto della domanda

    B) opírati se (-am se) | opréti se (oprèm se) imperf., perf. refl.

    1. appoggiarsi a:
    opirati se na palico, ob palico appoggiarsi al bastone

    2. avere l'appoggio, l'aiuto (di):
    opirati se na lastne sile affidarsi alle proprie forze
    opirati se na znanstvena spoznanja partire da premesse scientifiche
  • oportuníst oportunista m

    biti oportunist fam arrimarse al sol que más calienta
  • opotèč

    sreča je opoteča del bien al mal no hay ni el canto de un real
  • opréka (-e) f knjiž. contrario:
    v opreki s (z) contrariamente a, al contrario di
  • oprezovánje acecho m

    na oprezovanju al (ali en) acecho
  • oprijémati (-am) | oprijéti (oprímem)

    A) imperf., perf. stringere; abbracciare, aggrappare

    B) oprijémati se (-am se) | oprijéti se (oprímem se) imperf., perf. refl.

    1. aggrapparsi (a); afferrarsi; abbrancarsi; appendersi, appigliarsi:
    oprijeti se debla aggrapparsi al tronco
    oprijeti se neke iluzije afferrarsi a un'illusione
    oprijeti se kakršnekoli pretveze appigliarsi a qualunque pretesto

    2. aderire, avere una tenuta:
    obleka se oprijema telesa l'abito aderisce stretto al corpo
    kolesa se dobro oprijemajo ceste le ruote hanno una buona tenuta di strada

    3. darsi a, dedicarsi a:
    oprijeti se dela, učenja darsi al lavoro, allo studio
    pren. oprijeti se novih idej aderire a idee nuove, abbracciare le nuove idee
    pren. oprijemati se vsake bilke aggrapparsi a ogni fuscello, all'ultima speranza
  • oróžje arma f

    v orožju en armas
    z orožjem v roki arma en mano
    brez orožja sin armas, desarmado, poet inerme
    atomsko orožje armas f pl atómicas
    avtomatsko (obrambno, tajno, ročno strelno, hladno, ognjeno, brzostrelno) orožje arma f automática (defensiva, secreta, portátil, blanca, de fuego, de tiro rápido)
    metalno orožje armas arrojadizas
    dvorezno orožje (fig) arma a dos filos
    dobava (skladišče, zbirka, pošiljka, tihotapljenje, izdelovanje, tovarna) orožja suministro m (depósito m, colección f, envío m, contrabando m, fabricación f, fábrica f) de armas
    tovarnar orožja fabricante m de armas, armero m
    hrup orožja fragor m de las armas
    rožljanje z orožjem ruido m de armas
    moč orožja fuerza f de las armas
    trgovec (trgovina) z orožjem armero m (comercio m de armas)
    nedovoljena posest orožja tenencia f illicita de armas
    tovariš (tovarištvo) v orožju compañero m (confraternidad f) de armas
    biti pod orožjem estar en pie de guerra, estar sobre las armas
    položiti orožje rendir las armas
    potolči koga z njegovim lastnim orožjem (fig) rebatir con sus mismos argumentos los de alg; volver contra alg sus propios argumentos
    zateči se k orožju recurrir a las armas, (o ljudstvu) alzarse en armas
    zgrabiti za orožje tomar las armas, hacer uso de las armas
    trobiti k orožju tocar (al) arma
    k orožju! ¡a las armas!
  • osmíca (-e) f

    1. l'otto, il numero otto:
    stanuje na osmici abita al numero 8
    stopite na osmico prenda il numero otto

    2. gost. (začasna prodaja domačega vina) osmizza

    3. šport. otto

    4. obrt. ottocifre
  • osprédje (-a) n parte anteriore, il davanti:
    ospredje hiše facciata della casa
    prihajati, stopati v ospredje emergere, acquistare importanza, rilievo, farsi urgente
    riniti v ospredje farsi sempre avanti, voler sempre essere il primo
    biti v ospredju pozornosti essere al centro dell'attenzione
  • osredotóčati (-am) | osredotóčiti (-im)

    A) imperf., perf.

    1. concentrare; accentrare:
    vojaške enote osredotočiti ob meji concentrare le truppe al confine
    osredotočiti oblast v svojih rokah accentrare il potere nelle proprie mani

    2.
    osredotočiti na puntare su, accentrare in

    B) osredotóčati se (-am se) | osredotóčiti se (-im se) imperf., perf. refl. concentrarsi
  • ostájati (-am) | ostáti (ostánem) imperf., perf.

    1. restare, rimanere, fermarsi; trattenersi:
    ob večerih ostaja doma le sere resta a casa
    zaradi dobre postrežbe in ugodnih cen gostje ostajajo več dni per l'ottimo servizio e i prezzi favorevoli gli ospiti si trattengono più giorni

    2. (biti še neporabljen, presegati potrebno mero)
    hrane dobimo toliko, da ostaja ci danno tanto da mangiare che ne resta
    (biti še edino primeren, mogoč) ostaja le še vdaja non ci rimane altro che la resa

    3. (z oslabljenim pomenom, s povedkovim določilom) restare, rimanere, mantenersi:
    ostati buden rimanere desti
    ostati ravnodušen rimanere indifferenti
    ostati brez kruha restare senza niente da mangiare
    ostati sam rimanere soli
    ostajati mlad mantenersi giovani

    4. (ohraniti se, biti veljaven, obstajati) restare:
    od cerkve je ostal zvonik della chiesa è rimasto solo il campanile
    omejitve uvoza bodo še ostale le limitazioni dell'import rimarranno
    pesnikovo delo bo ostalo l'opera del poeta resterà, sopravviverà
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    ostalo mu je še nekaj nemških besed ricorda ancora poche parole di tedesco
    ostati mož besede essere di parola, mantenere le promesse
    ostati zapisano v zgodovini restare scritto nella storia
    hiša je ostala sinu la casa fu ereditata dal figlio, andò al figlio
    ostati brez uspeha non essere accolto (domanda)
    nobene ne ostati komu dolžan rispondere per le rime, a tono
    ostati praznih rok restare a mani vuote
    ostati brez besed rimanere ammutoliti, senza parola
    ostati brez prebite pare restare al verde
    ostati brez strehe (nad glavo) perdere la casa, restare senza tetto
    ostati na cedilu restare a bocca asciutta
    ostati na cesti essere licenziato, sfrattato
    ostati na dolgu restare in debito
    mesto so porušili, da ni ostal kamen na kamnu la città è stata completamente distrutta
    ostati na miru, pri miru non muoversi
    ostale so jim glave na ramah sono rimasti vivi
    ostati pri besedah non far che parlare
    ostati pri obljubah fare promesse da marinaio
    ostati pri starem non cambiare niente
    ostati pri stvari limitarsi a discutere, a parlare della cosa
    ostati v lepem spominu avere di qcs. un piacevole ricordo
    ostati v ušesih ricordare una melodia, essere orecchiabile
    ostati z dolgim nosom restare con un palmo di naso
    naj ostane med nama resti fra noi
    to mi bo ostalo vse življenje pred očmi lo ricorderò tutta la vita
    ostati daleč zadaj essere superato di gran lunga
    pog. kje sva ostala dove siamo rimasti
    jur. ostati pri izpovedi ribadire la confessione
    štiri v sedemindvajset gre šestkrat, ostane tri quattro in ventisette sta sei volte, resta tre, col resto di tre
    PREGOVORI:
    kdor zgodaj vstaja, mu kruha ostaja le ore del mattino han l'oro in bocca
  • ostáti quedar(se) ; (preostati) sobrar, quedar, restar

    ostati doma quedarse en casa
    ostati miren quedarse guieto, conservar la calma
    ostati dolžan quedar debiendo
    nič ne ostati dolžan no quedar a deber nada
    ostati neplačan quedar por pagar
    ostati nekaznovan quedar impune
    ostati isti seguir siendo el mísmo
    ostati pri čem insistir en, persistir en (a/c)
    naj ostane pri tem! ¡quede esto aquí!
    ostati pri krmilu (fig, pol) seguir en el poder
    ostati brez posledic no tener consecuencias
    ostati pri stvari atenerse al (ali no desviarse del) asunto
    ostati zvest seguir fiel
    ostati pri življenju quedar con vida
    kje smo ostali? ¿dónde habíamos quedado?
    ostanemo (sedaj smo) kvit quedamos iguales
    ostati zadaj quedar atrás
    ostanite pri aparatu (pri telefonu)! ¡no se retire, por favor!
    ostajamo s spoštovanjem (konec pisma) quedamos de ustedes af. mos y s. s.
    tako ne bo ostalo las cosas no han de quedar así (ali ahí)
    to ostane med nami esto queda entre nostros
    vse ostane pri starem todo queda (ali sigue) como antes
    2 od 7 ostane 5 siete menos dos son cinco
  • ostróga espuela f

    spodbosti konja z ostrogami espolear; dar de espuelas al caballo
  • otépati (-am) | otêpsti (otêpem)

    A) imperf., perf.

    1. scuotere, spolverare, sbattere; scacciare; abbacchiare:
    otepsti sneg z drevja scuotere la neve dagli alberi
    otepsti konju muhe scacciare le mosche al cavallo
    otepati orehe abbacchiare le noci

    2. battere (i cereali)

    3. pren. gesticolare; agitare, dimenare le braccia;
    otepati z repom scodinzolare

    4. pren. mangiare, spolverare

    5. pren. obl. ballare addosso:
    hlače mu otepajo okrog suhih nog i pantaloni gli ballano sulle esili gambe
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. otepati neumnosti parlare a vanvera, sballarle grosse
    pren. otepati revščino vivere stentatamente
    pren. otepati prazno slamo parlare a vuoto, blaterare
    otepati po cesti arrancare per la strada

    B) otépati se (-am se) | otêpsti se (otêpem se) imperf., perf. refl.

    1. (odklanjati, odkloniti; braniti se) rifiutare, ricusare:
    otepati se funkcije rifiutare la carica

    2. (ukvarjati se s čim neprijetnim) tormentarsi (con), affannarsi (attorno a):
    otepati se z matematiko tormentarsi con la matematica

    3.
    otepsti se koga liberarsi da, di qcn., togliersi qcn. di fra i piedi, dai piedi
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    hotel jo je objeti, a se je otepala fece per abbracciarla ma lei non volle
    to, da si opustil študij, se ti bo še otepalo ti costerà caro l'aver abbandonato gli studi
    pren. otepati se z mlini na veter lottare coi mulini a vento
    pren. otepati se z vsemi štirimi opporsi con tutte le forze, opporre strenua resistenza
  • otíp (-a) m tocco, tasto:
    tkanina z mehkim otipom tessuto morbido al tocco
  • otròk (-ôka) m

    1. bambino, bambina:
    pestovati, previjati otroka cullare il bambino, cambiare le fasce, il pannolino al bambino
    posvojiti otroka adottare un bambino
    lažniv, razvajen otrok un bambino bugiardo, viziato
    duševno nerazvit otrok bambino ritardato mentale
    delavski, kmečki, mestni otrok bambino di famiglia operaia, contadina, cittadina
    predšolski, šoloobvezni otroci bambini in età prescolare, scolare

    2. figlio: otroci figliolanza, prole; pren. nidiata; knjiž., šalj. progenie;
    dobiti, roditi otroka avere, partorire un figlio
    nezaželen otrok figlio indesiderato
    nezakonski otrok figlio illeggittimo, figlio naturale
    edini otrok figlio unico
    otroci iz prvega zakona figli di primo letto
    nedonošen otrok figlio nato prematuro, (nato) prematuro, neonato prematuro, bambino nato prematuro
    inkubator za nedonošene otroke incubatrice (per nati prematuri)
    izgubiti otroka abortire
    odpraviti otroka abortire

    3. pren. figlio
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    otrok je moker il bambino è bagnato, ha fatto la pipì
    saj nisi otrok non sei mica un bambino
    ne bodi tak otrok non fare lo stupido
    dati, darovati življenje otroku partorire, dare alla luce un figlio
    čakati otroka (biti noseča) aspettare un bambino
    pog. delati otroke fare figli
    imeti otroka pri prsih allattare il bambino
    odstaviti otroka svezzare il bambino
    pričakovati otroka aspettare un bambino
    biti velik otrok essere un ingenuo
    pren. biti otrok svojega časa essere figlio del proprio tempo
    ubogi otrok! povera creatura!
    večni otrok eterno fanciullo
    čudežni otrok fanciullo, prodigio
    bibl. pomor nedolžnih otrok strage degli innocenti
    otrok navade consuetudinario
    PREGOVORI:
    veliko babic — kilav otrok troppi cuochi guastano la cucina
    majhni otroci — majhne skrbi, veliki otroci — velike skrbi figli piccoli piccoli fastidi, figli grandi grandi fastidi
    kakršni starši, takšni otroci quale il padre, tale il figlio, il frutto non cade lontano dall'albero
  • ovériti verificar; autenticar

    overiti prepis certificar la copia conforme al original
    overjen prepis copia f certificada conforme; auténtica f
  • ovírati impedir; estorbar

    ovirati promet, prehod impedir el paso
    ovirati koga pri pisanju estorbar a alg al escribir
  • pa and; but, however

    pa četudi (al)though, even though
    pa tudi (celó) če even if...
    pa dobro well then
    pa vendar (and) yet, still, nevertheless, but yet, for all that, notwithstanding
    pa naj bo! then let it be!
    kaj pa je? what is the matter (here)?
    pa kaj zato (potem)? what of it?, so what?
    moj oče pa moja mati my father and my mother
    pa to je jasno! why, that is clear!
    tako pravijo, pa jaz tega ne verjamem so they say, but I (myself) do not believe it
    on lahkó to stori, pa vem, da ne bo he can do it, but I know he will not
    prosili smo ga, on pa tega ni hotel storiti we asked him, but he would not do it
    pa tudi če bi tako bilo... even so...