-
ἄ-θηρος 2 (θήρ) brez divjačine (divjih živali).
-
ἄ-θικτος 2 (θιγγάνω) 1. nedotaknjen, čist, ἄθικτος ἡγητῆρος brez vodnika. 2. nedotičen, posvečen, svet.
-
ἀθλο-φόρος 2, ion. ἀεθλοφόρος (φέρω) zmagovalen, zmagonosen; ἵππος konj, ki dobi bojno nagrado.
-
ἀ-θόρυβος 2 (θορυβέω) miren. – adv. -ύβως mirno, brez razdraženosti, brez strasti.
-
ἀ-θρόος 3 in 2 ἁ-θρόος [Et.: iz σα-θρόος, ἀ copul. in θρόος = skupno] zbran, skupljen, stisnjen, združen, gost, obilen, silen; o četah: sklenjen, strnjen; κῶμαι druga poleg druge; τὸ ἀθρόον glavna moč; ἀθρόον γίγνεσθαι zbirati se; ἁθρόα πάντα vse hkrati; ἀθρόοι vsi skupaj.
-
ἄ-θρυπτος 2 (θρύπτω) neomehkužen, krepek; εἰς γέλωτα ki ne pozna smeha.
-
ἄ-θῡμος 2 1. brez poguma, plašljiv, malosrčen. 2. nejevoljen. 3. brezstrasten. – adv. ἀθύμως ἔχω sem brez poguma – pobit.
-
ἀ-θῠρόγλωττος 2 ἀ-θυρόστομος 2 poet. (θύρα, γλῶττα oz. στόμα), blebetav, jezičen.
-
ἄ-θῠτος 2 (θύω) 1. ne žrtvovan. 2. kdor ni žrtvoval.
-
ἀ-θῷος 2 (θῳή) 1. nekaznovan, brez kazni, nepoškodovan, siguren. 2. nedolžen NT.
-
ἀ-θωράκιστος 2 (θωρακίζω) brez oklepa.
-
αἰᾱνής 2 1. (αἰεί), večen. 2. a) [Et. iz αἱϜ-ανής, lat. saevus, gršk. Ἅιδης; brez obrazila -vo – je tvorba nem. sehr = zelo iz pragerm. sai-ra] bolesten, žalosten, grozen, bolan; b) temen, mračen.
-
αἰγί-βοτος 2 (αἴξ, βόσκω) ep. kjer se pasejo koze, od koz omuljen = rediteljica koz (Itaka).
-
αἰγί-οχος 2 (αἰγίς, ἔχω) ep. egidonoša (-nosec), egido vihteč (Zevsov pridevek).
-
αἰγο-πρόσωπος 2 ion. s kozjim obrazom.
-
ἀ-ίδηλος 2 [Et. ἀ-Ϝίδηλος, kor. vid, lat. video, slov. vidim, gr. aor. εἶδον] ep. poet. 1. neviden, tajen, temen. 2. uničujoč, poguben, pogubonosen.
-
αἰδήμων 2 (αἰδέομαι) sramežljiv, skromen.
-
ἀίδιος (iz αἰϜί-διος) 2 za vse čase, neprestan, večen, trajen, dosmrten.
-
αἰδό-φρων 2 (αἰδώς, φρονέω) milosrčen, usmiljen, blag.
-
αἰέν-υπνος 2 poet. večno speč, v večno spanje zazibavajoč.