Franja

Ἀνδρο-μάχη, ἡ Eetionova hči, Hektorjeva žena.

Ἀνδρο-μέδα, ἡ, ion. -δη Kefejeva hči, Perzejeva žena.

Ἀρήτη, ἡ žena Alkinoja, kralja Fejakov.

Ἀρι-άδνη, ἡ hči kralja Minoja na Kreti, ki jo je Tezej odpeljal in zapustil na Naksu, žena Dionizova.

Ἁρμονία, ἡ Kadmova žena.

Ἀρτεμισία, ἡ 1. karska kraljica, ki se je borila l. 480. pri Salamini proti Grkom. 2. žena karskega kralja Mavsola.

Ἀσπασία, ἡ 1. iz Mileta, ljubica in druga žena Periklejeva. 2. iz Fokeje, ljubica Kira Mlajšega.

Ἀταλάντη, ἡ 1. Artemidina družica, Mejlanijeva žena. 2. otok v Evripu pri Bojotiji. 3. mesto v Makedoniji.

Ἄτοσσα, ἡ 1. Kirova hči, Kambizova in potem Darijeva žena. 2. Artakserksova žena.

γαμετή, ἡ (γαμέω) žena, soproga.

γαμέω [Et. kor. gem, lat. geminus, dvojček; gener iz gemer (po gen-us). – Obl. fut. γαμῶ, γαμοῦμαι, aor. ἔγημα, ἐγημάμην, pf. γεγάμηκα, -μημαι; ep. ion. fut. γαμέω, aor. NT ἐγάμησα, fut. ep. med. γαμέσσεται (Il. 9, 394 stoji sedaj γε μάσσεται poiskal bo)] 1. act. a) o možu: (o)ženim se, poročim se, vzamem za ženo τινά, abs. Plut. Per. 7 obhajam (imam) ženitovanje; γυναῖκα εἰς οἰκίαν vzamem za ženo v hišo, γάμον γαμεῖν zakon skleniti, τινός s kom, τοὺς πρώτους (γάμους) ἐγάμεε Κύρου δύο θυγατέρας prvič in drugič se je oženil z dvema K. hčerama, λέκτρα βασιλέων γαμέω oženim se s kraljevo hčerjo, ἐξ ἐμεῦ γῆμαι vzeti ženo iz moje hiše; ὁ γεγαμηκώς oženjenec, poročenec; b) o ženi: NT omožim se, vzamem za moža; Evr. Med. 606 γαμοῦσά σε ko sem se s teboj omožila. 2. med. omožim se s kom τινί; o starših: dam hčer za ženo, omožim (hčer). 3. pass. ἡ γεγαμημένη omožena (žena).

γάμος, ὁ 1. svatovščina, ženitvovanje, pirovanje, γάμον τεύχω, ἀρτύω imam, napravim ženitvovanje; pos. svatovski obed, γάμον ἑστιῶ, ποιῶ, δαίνυμι, ἐπιτελέω dam, napravim svatovski obed, svatujem, pirujem. 2. ženitev, možitev, zakon; γάμον γαμεῖν skleniti zakon, omožiti se; evfem. tudi razuzdano življenje. 3. meton. (zakonska) žena; γάμον λαμβάνω γενναῖον vzamem ženo iz plemenite hiše.

γραῖα, ἡ [Et. iz γράϝια, gl. γέρων] ep. poet. 1. adi. star, izkušen. 2. subst. ἡ starka, starica, stara žena.

γραῦς, γρᾱός, ἡ [acc. γραῦν, pl. γρᾶες, γραῶν, γραυσί, γραῦς; ion. γρῆυς, γρηῦς, γρηΰς] starka, starica, stara žena.

γυνή, γυναικός, ἡ [Et. iz gwonā, slov. žena iz gwenā, stvn. quena (Weib) iz gwena. – voc. γύναι] ženska; nevesta, žena, soproga, gospodarica, gospodinja; pl. dekle; pregn. slabotna, umrljiva ženska.

δάμᾱρ, αρτος, ἡ [Et. δάμ-αρ "ki hišo upravlja", sor. δέσποινα, δεσπότης iz dems-p …, lat. dominus, domus] ep. poet. žena, soproga, ljubica; παντελής popolna žena (= ki ima otroke).

Δηι-άνειρα, ἡ hči ajtolskega kralja Ojneja, žena Heraklejeva.

ἑαυτοῦ, ῆς, οῦ, skrč. αὑτοῦ, ion. ἑωυτοῦ [Et. ἑέ, ἑοῖ, ἑός (gl. ἕ) in αὐτός] 1. pron. refl. 3 osebe: sebe, se rabi v okrepilo medija; včasih nadomešča refl. pron. poss. 3. os., v pl. stoji tudi mesto ἀλλήλοιν, οις. 2. posebne zveze: ἐν ἑαυτῷ ἐγένετο prišel je do pameti, pomiril se je; οἱ ἑαυτοῦ njegovi (lastni) ljudje, τὰ ἑαυτῶν njih (imetje) domovina, ὁ ἑαυτῆς njen mož, ἡ ἑαυτοῦ njegova žena, ἐφ' ἑαυτοῦ ἐστι neodvisen je, ἀφ' ἑαυτοῦ sam od sebe, παρ' ἑαυτῷ doma pri njem.

Ἑκᾰ́βη, ἡ Priamova žena, Hektorjeva mati.

ἐπ-έρχομαι med. [ep. fut. ἐπελεύσομαι, aor. ἐπήλυθον] 1. a) prihajam, prispem, (pri)bližam se, pridem, stopim δόμους, εἰς τόπον, obiščem ἀγρόν, ναούς; φάτις kroži, se razširja med ljudmi, dospem h komu τινί, τινά; ἡ ἐσύστερον ἐπελθοῦσα γυνή druga žena; tudi o času νύξ, Ὀλύμπια; ὧραι ἐπήλυθον so se povrnili; b) pri-, nastopim (kot govornik), stopim pred koga, nastopim pred ἐπί τινα; c) zabredem v kaj, εἰς λόγου στάσιν sprem se; d) obide, loti se me (želja, spanec itd.), zaloti me, iznenadi me ὕπνος τινά in τινί, pride mi kaj na misel, obide me misel, mika me τινά, τινί, τοιαῦτα λέγειν, πταρεῖν. 2. a) napadem, vderem, τὴν τῶν πέλας v sosedno deželo, τινί koga, αὐχέν' ἐπήλυθε je oprasnila tilnik; b) prehodim, prepotujem πολλὴν γαῖαν, ὅσην χώραν, ἄγκεα; c) hodim po čem, črez kaj (Tuk. 3, 23), o reki: razlijem se, poplavim τί; d) razložim, izvršim, storim τοσάδε πολέμῳ.