Franja

mendà adv.

1. forse, possibilmente, probabilmente:
slabo ji je, menda od slabega zraka si sente male, forse a causa dell'aria cattiva
saj menda ne boš hud, če prisedem non hai niente in contrario se mi siedo?!

2. (v medmetni rabi izraža soglasje) certo:
'Me vzameš s seboj?' 'Menda ja!' 'Mi prendi con te?' 'Ma certo!'

menjavati kot gate frazem
neformalno (pogosto menjavati) ▸ cserélgeti mint a gatyáját
Če pevec menjava punce kot gate, jih bo hotel tudi deček, ki ga občuduje. ▸ Ha az énekes úgy cserélgeti a csajokat mint a gatyáit, akkor az őt csodáló srác is így tesz majd.

meno

A) avv.

1. manj:
più o meno več ali manj, približno
di meno manj
parlare di meno e pensare di più manj govoriti in več razmisliti
né più né meno ne bolj ne manj, prav tako
quanto meno vsaj
senza meno nedvomno, brez nadaljnjega

2. ne:
dobbiamo decidere se andare o meno moramo se odločiti, ali gremo ali ne

3.
meno che (+ agg., avv.) vse prej kot:
ti sei comportato meno che civilmente ravnal si vse prej kot olikano
meno che niente sploh nič
meno che mai še manj, sploh ne

4.
meno male (che) k sreči

5.
venir meno zmanjkati:
è venuta meno dalla tensione zaradi napetosti je omedlela
mi è venuto meno il coraggio zmanjkalo mi je poguma
venir meno alla parola data ne držati besede
venir meno all'attesa izneveriti pričakovanja

6.
essere, mostrarsi da meno biti, pokazati se neenakega, manjvrednega
è un furfante ma gli altri non sono da meno on je lopov, ampak drugi niso nič boljši

7.
fare a meno di qcs., qcn. odpovedati se, odreči se:
fare a meno di fumare odreči se kajenju
non ho potuto fare a meno di dirlo nisem si mogel kaj, da ne bi povedal, moral sem povedati

8. (pri odštevanju) manj, minus:
nove meno tre fa sei devet manj tri je enako šest
sono le nove meno venti ura je dvajset do devetih
il termometro è sceso a meno cinque toplomer se je spustil na minus pet (stopinj)

B) cong.
a meno che, a meno di razen če:
non lo farò a meno che non vi sia costretto ne bom tega storil, razen če me ne prisilijo

C) prep. razen:
il locale è aperto tutti i giorni meno lunedì lokal je odprt vse dni razen ponedeljka

Č) agg. invar.

1. manjši:
ho comprato un vestito di meno prezzo kupil sem cenejšo obleko

2. manj (številčno ali količinsko):
meno chiacchiere! manj besedi!

3. manj (v eliptičnih izrazih):
in men che non si dica v trenutku, zelo hitro

D) m invar.

1. najmanj:
parlare del più e del meno govoriti o tem in onem
dal più al meno približno

2. manjšina:
gli assenti sono i meno odsotni so manjšina, odsotnih je manj

menos manj; razen

mucho menos mnogo manj
no es aplicado ni mucho menos je vse prej kot marljiv
poco menos que nada toliko kot (tako rekoč) nič, skoraj nič
punto menos que imposible skoraj nemogoče
a menos que (no venga) če (ne pride)
al menos, a lo menos cuando menos, por lo menos vsaj, najmanj
de menos premalo
en menos que se dice v hipu, kot bi trenil
no menos ravno toliko, ravno tako
todos menos tú vsi razen tebe
apreciar en menos manj ceniti
echar de menos pogrešati
no era menos de esperar de V. manj od Vas ni bilo pričakovati
el susto no era para menos strah je bil popolnoma upravičen
cuando menos se lo esperaba nadie ko se je to najmanj pričakovalo, nenadoma, nepričakovano
no puedo menos de ne morem si kaj, da ne bi ...
no pudo menos que reírse ni se mogel vzdržati smeha
son menos de las diez ura še ni deset
venir a menos rakovo pot iti, propasti
menos mal que še sreča, da ...
es lo menos que puedo hacer to je najmanj, kar morem storiti
¡menos puedes saberlo tú! ti moreš to še manj vedeti!
¡será a. menos! takó hudó vendarle ne bo!
¡menos a ti!, ¡a tí menos! tebi še manj! tebi še posebno ne!
¡ni mucho menos! še malo ne! še dolgo ne!

mentiō¹ -ōnis, f (prim. mēns, memini, moneō) omemba, omenitev, opomin, predhoden ali mimogreden, bežen nasvet, predlog, sprožitev, pobuda k čemu; s subjektnim gen.: plebis L.; z objektnim gen.: tui, civitatis Ci., in mentionem alicuius incĭdere Caecil. fr., Ci. slučajno omeniti koga, mentionem facere alicuius rei Ci., Q. ali de aliquā re, de aliquo Ci., N. omeniti (v misel vzeti) koga, kaj, govor usmeriti h komu (k čemu), besedo napeljati na koga, kaj, sprožiti kaj; v enakem pomenu tudi mentionem alicuius rei habere L., Vell. ali movere ali inferre, iacere Vell. ali inicere H. ali introducere Val. Max. ali mentionem de aliqua re agitare L., mentionem facere cum aliquo de aliquā re Pl. ali samo m. facere cum aliquo (sc. de re) Pl. omeniti komu kaj, v pogovor se zaplesti s kom o čem, (po)meniti se, sporazume(va)ti se s kom o čem; incĭdit mentio de uxoribus L. beseda je nanesla na soproge, na misel so jim prišle soproge, v pogovoru so se spomnili soprog; mentionem alicuius rei incohare L. začasno (za zdaj) omeniti (v misel vzeti) kaj, mentionem facere ali inferre, ut … Pl., L., si mentionem fecero de filiā, ut mihi despondeat Pl. če bom snubil hčer, mentionem inferre, quid eo die faciendum esset L. napeljati govor na to, kaj je treba storiti tega dne, secessionis mentiones ad vulgus militum occultis sermonibus serere L. (vojakom) prostakom pogosto na skrivaj govoriti; occ. (o konzulatu ali senatorju) mentionem facere in senatu Ci., Corn. idr. spregovoriti o čem, sprožiti kaj.

mentior -īrī -ītus sum (iz mēns, kakor partior iz pars): „izmisliti (izmišlj(ev)ati) si kaj“

I. intr.

1. pesniti, izmišljevati si zgodbe: ita mentitur (sc. Homerus) H.

2. ne držati besede, besede (obljube) ne izpolniti (izpolnjevati), besedo umakniti (umikati): quod promisisti mihi, quod mentita, inimica es Cat., m. honestius Ci., m. alicui Kom., H.; o stvareh: numquam tellus mentita colono Sil.

3. hote ali nehote lagáti (se), zlagati se (naspr. verum dicere): palam Pl., facile et palam Q., aperte Ci., ne ioco quidem m. H., si te mentiri dices verumque dicis, mentiris Ci., m. adversus aliquem Pl. ali apud aliquem Pl., Ci. ali ad aliquem Gell. ali alicui Aug. (z)lagati se komu, pred kom, nalagati koga, mentiri (de) aliquā re, mentiri de aliquā re Ci. idr., m. pro testimonio Gell. krivo pričati, lustro mentitus est Ap. za pet let se je preveč (z)lagal, mentire (= mentiris) motiš se; kot zatrditev: mentior si Ci., Tert. lagal bi, imejte me za lažnivca, če (ne), toda: redargue me, si mentior Ci. ali si mentiar, ultima, quā fallam, sit Venus illa mihi O. če lažem; o stvareh: Q., frons, oculi, vultus persaepe mentiuntur, oratio vero saepissime Ci., fama si non est mentita O., haec signa numquam fere mentientia Ci. nelažna; subst. pt. pr. mentiens -entis, m (= gr. ψευδόμενος) prevara, zmota, sofizem, zmoten, napačen sklep: Ci. —

II. trans.

1. izmisliti (izmišljati) si: gloriam rerum O., eius consilio tantam rem est mentitus S.

2. lažno (po)kazati, napačno (krivo) trditi (zatrjevati), lažno ustiti se, delati se (npr. bolnega), pretvarjati se, hliniti, posne(ma)ti, po krivem si prisvojiti (prisvajati), (pre)slepiti, (pre)mamiti s čim: auspicium L., sacrum, amorem, fugae causam, sani capitis dolores O., somnum Petr., ne quid imprudenter aut ignorantes adfirmemus aut scientes mentiamur Sen. ph., res, quas mentiris O. s katerimi se lažno bahaš, mentimur regnare Iovem Lucan. napačno trdimo, da je Jupiter kralj, ni res, da vlada Jupiter, puerum O. delati se dečka, iuvenem tinctis capillis Mart., se Persei filium ingenti asseveratione L. epit. lažno se izdajati za, regiae stirpis alicuius originem Vell., Iust., centum figuras O.; o stvareh: in quibus nihil umquam immensa et infinita vetustas mentita sit Ci., nec varios discet mentiri lana colores V., sunt etiamnum novicii duo colores e vilissimis: viride est quod Appianum vocatur et chrysocollam mentitur Plin.

3. lažno obljubiti (obljubljati), lažno obetati, lažno napoved(ov)ati, obljubiti in ne držati besede, (pre)varati: noctem Pr., et quaecumque in me fueras mentita fateri Pr., fidem tyrannis Cl.; o stvareh: semel fac illud, mentitur tua quod subinde tussis Mart., spem mentita seges H. — Pt. pf. s pass. pomenom mentītus 3 zlagan, lažen, lažniv, izmišljen, ponarejen, posnet, potvorjen: Pl., Pr., Sen. rh., Q., Stat., Lact., Priami clipeos mentitaque tela adgnoscunt V., mentiti fictique terrores Plin. iun., se mentitis superos celasse figuris O., m. fama, m. nomen O., m. vox Val. Fl., honor Poeta ap. Suet. — Act. soobl. mentiō -īre: Vulg.

Opomba: Star. fut. I mentibitur, mentibimur: Pl.; star. inf. pr. mentirier Pl.

mésto ville ženski spol ; (krajevno) lieu moški spol , endroit moški spol , place ženski spol , emplacement moški spol ; (položaj) position ženski spol , poste moški spol , charge ženski spol ; (v knjigi) passage moški spol

častno mesto place d'honneur
delovno mesto lieu (ali place) de travail, place, emploi moški spol
glavno mesto capitale ženski spol, métropole ženski spol
obmorsko mesto ville côtière (ali du littoral)
prosto mesto place vacante, emploi moški spol vacant, vacance ženski spol
staro mesto vieille ville, cité ženski spol
svobodno mesto ville libre
učno mesto place d'apprentissage
na mestu samem, na licu mesta sur place, sur les lieux
na višjem mestu en haut lieu
na mestu koga odpustiti congédier quelqu'un sur-le-champ
če bi bil jaz na vašem mestu si j'étais à votre place, familiarno si j'étais de vous
načrt mesta plan moški spol de la ville

mésto (-a) n

1. città; località, centro:
mesto leži, se razprostira ob reki la città si stende lungo le sponde di un fiume
stanovati, živeti v mestu abitare, stare in città
industrijsko, turistično mesto città industriale, località turistica, centro turistico
mesto Trst la città di Trieste
glavno mesto države la capitale del Paese
glavno mesto dežele, pokrajine capoluogo di regione, di provincia

2. luogo, posto; punto:
na osojnih mestih še leži sneg nei luoghi all'ombra c'è ancora la neve
mesta na Luni, primerna za pristanek punti adatti all'allunaggio
parkirno mesto parcheggio, posteggio
šport. startno mesto blocco di partenza
voj. stražarsko mesto posto di guardia
zborno mesto luogo di adunata, di raccolta

3. punto; brano, passo:
varilno mesto punto di saldatura
razložiti nerazumljiva mesta spiegare i passi incomprensibili

4. (prostor) posto:
rezervirati mesti v gledališču prenotare due posti a teatro
posaditi gosta na častno mesto mettere l'ospite al posto d'onore
v hotelih je še prostih mest negli alberghi ci sono ancora posti (letto) liberi
sesti na svoje mesto prendere il proprio posto

5. (položaj, funkcija) carica; posto; sede; funzione:
v vladi je zavzemal mesto notranjega ministra nel governo ricoprì la carica di ministro degli Interni
mesto šole v izobraževalnem procesu la funzione della scuola nel processo della formazione professionale
odborniško, poslansko mesto carica di assessore, di deputato
mesto tajnika un posto di segretario

6. (s števnikom) posto:
doseči, priboriti si drugo, tretje mesto conquistare il secondo, il terzo posto
zasesti prvo mesto piazzarsi al primo posto

7. na licu mesta (v adv. rabi) (na kraju samem) sul posto; (brez oklevanja) immediatamente

8. mat. posizione;
decimalno mesto decimale
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
samo parlament je primerno mesto za reševanje takih problemov soltanto il parlamento è la sede adatta per la soluzione di tali problemi
zdaj ni mesta za pesimizem bando al pessimismo!
vprašanje je dobilo mesto v časopisju il problema è stato ampiamente trattato dalla stampa
imeti mesto v orkestru essere un orchestrale
priznati komu mesto, ki mu gre riconoscere a uno il posto che gli spetta
pren. bil je na mestu mrtev morì sul posto
pripombe niso na mestu i rimproveri sono fuori posto
pren. naš šport stoji na mestu il nostro sport segna il passo
biti ob pravem času na pravem mestu essere al posto giusto nel momento giusto
fant ima glavo na pravem mestu il ragazzo ha la testa a posto, sulle spalle
če bi bil jaz na tvojem mestu se fossi al tuo posto, se fossi in te...
zadeti koga na najbolj občutljivem mestu colpire qcn. nel vivo
stvari postaviti na pravo mesto mettere le cose al loro posto
šport. (tudi pren.) korakati na mestu segnare il passo
film. filmsko mesto cinecittà
lingv. mesto akcenta, artikulacije posizione dell'accento; punto, luogo di articolazione
urb. jedro mesta centro storico
odprto mesto città aperta
šport. skok z mesta salto da fermo
polit. volilno mesto sede elettorale

mésto ciudad f ; plaza f , puesto m ; lugar m ; sitio m ; (v knjigi) pasaje m

glavno mesto capital f; metrópoli f
podeželsko mesto ciudad f de provincia (ali provinciana)
svetovno mesto metrópoli f, cosmópolis f, gran urbe f
svobodno mesto ciudad f libra
obmorsko mesto ciudad f marítima
stari del mesta parte f antigua de una ciudad
načrt (plan) mesta plano m de la ciudad
častno mesto puesto m (ali sitio m) de honor
na mestu (fig) en el acto, inmediatamente
na mestu koga usmrtiti (umreti) dejar a alg (quedarse) en el sitio
delovno mesto empleo m, puesto m
prosto (nezasedeno) mesto vacante f; puesto m (ali plaza f) vacante (ali libre)
tu ni nobenega mesta več ya no hay sitio
ne se ganiti z mesta no moverse del sitio
ne priti z mesta no avanzar
če bi jaz bil na tvojem mestu si yo estuviera en tu lugar
imeti srcé na pravem mestu tener el corazón en su sitio

meteor samostalnik
1. v astronomiji (nebesni pojav) ▸ meteor, hullócsillagSvetle meteorje bomo videli vsako noč, če bomo opazovali nebo, ki ni oblačno. ▸ Világos hullócsillagokat minden éjjel láthatunk, ha a felhőtlen eget figyeljük.

2. (kamnita gmota) ▸ meteorit, meteorDinozavri so primer množičnega izumrtja, saj so pomrli, ko je na Zemljo padel meteor. ▸ A dinoszauruszok a tömeges kihalás példája, hiszen akkor haltak ki, amikor egy meteorit csapódott a Földbe.

3. (o nenadni pojavitvi ali uspehu) ▸ meteorČe jim uspe preboj v parlament, so ti politični meteorji lahko dobrodošla pomoč pri sestavljanju vlade. ▸ Ha sikerül bejutniuk a parlamentbe, ezek a politikai meteorok szívesen látott segítséget jelenthetnek a kormányalakításban.
Pevka Katy Perry se je na letošnjem glasbenem nebu pojavila kot meteor. ▸ Katy Perry idén meteorként jelent meg a zenei világ égboltján.
Kot meteor je zablestel tistega leta na turnirju v Barceloni, čeprav dotlej zanj niso slišali niti največji poznavalci. ▸ Abban az évben meteorként tűnt fel a barcelonai tornán, pedig addig még a legnagyobb hozzáértők sem hallottak róla.

mevža samostalnik
izraža negativen odnos (boječa oseba) ▸ anyámasszony katonája, nyámnyila, tutyimutyiČe odkloniš uživanje prepovedanih drog, nisi strahopetec ali mevža. ▸ Ha elutasítod az illegális drogok fogyasztását, nem azt jelenti, hogy gyáva vagy nyámnyila lennél.
Če ne storim ničesar, me bodo imeli za mevžo. ▸ Ha nem teszek semmit, tutyimutyinak fognak tartani.
Ne bodi mevža in me za slovo poljubi na ustnice. ▸ Ne legyél már ilyen nyámnyila, adj búcsúcsókot a számra!
Sopomenke: slabič

mg/kg stalna zveza
(merska enota) ▸ mg/kg
Vsak dan moramo zaužiti 6 mg/kg telesne teže magnezija. ▸ Naponta 6 mg/testtömegkilogramm magnéziumot kell fogyasztanunk.
Če je prometna gostota manjša od 8000 avtomobilov, znaša koncentracija svinca 10-30 mg/kg. ▸ Ha a forgalom sűrűsége 8.000 autónál kisebb, az ólomkoncentráció 10–30 mg/kg.

mieux [mjö] adverbe bolje, boljše; več, prej, rajši; bolj zdrav

le mieux najboljše; adjectif boljši; lepši; primernejši; masculin nekaj boljšega; več
le mieux najboljše; médecine izboljšanje
le, la mieux habillé, e najboliše oblečena oseba
au mieux, le mieux du monde najboljše
à qui mieux mieux (kot) za stavo
de son mieux kolikor se da, kar najbolje
de mieux en mieux vedno bolje
du mieux possible, du mieux qu'on peut kar se (le) da, kar najbolje
faute de mieux ker, če ni boljšega
en mettant les choses au mieux v najugodnejšem primeru
mieux que personne bolje kot sploh kdo
le mieux possible najboljše možno, tako dobro, kot je le mogoče
pour mieux dire bolje, točneje rečeno
pour le mieux, au mieux na najboljši način, kar najboljše
tant mieux toliko bolje
on ne peut mieux bolje ni mogoče; izvrstno
encore mieux (ironično) to bi bilo še lepše!
acheter au mieux kupiti po najboljši ceni
aimer mieux rajši imeti
aller mieux bolje se počutiti; bolje iti (o poslih)
changer en mieux spremeniti se na bolje
le médecin a constaté un léger mieux zdravnik je ugotovil rahlo izboljšanje
être cru mieux avec quelqu'un zelo dobro se s kom razumeti
cet athlète est au mieux de sa forme ta atlet je v svoji najboljši formi
elle est mieux que jolie, elle est admirable je večkot ljubka, čudovita je
tout est pour le mieux vse je v najlepšem redu
le plus tôt sera le mieux čim prej, tem bolje
je ne demande pas mieux (que de ...) ne vem, kaj bi rajši naredil (kot da ...), srčno rad
ça va on n'en peut mieux (familier) izvrstno gre; ne more iti, biti bolje
espérons que tout ira pour le mieux upajmo na najboljše
faire mieux bolje napraviti
je le sais mieux que personne jaz to vem najbolje
tourner au mieux obrniti se na (naj)bolje
valoir mieux večveljati; biti boljši, bolje
il vaut mieux bolje je
il y a du mieux gre (že) bolje
il y a mieux que cela! še več kot to!
voilà qui se laisse déjà mieux entendre to je že bolje
le mieux est l'ennemi du bien (proverbe) bolje je sovražnik dobrega; dobro stvar lahko pokvarimo, če jo hočemo napraviti boljšo
mieux vaut tard que jamais (proverbe) bolje pozno kot nikoli

mikroskopski pridevnik
1. (o mikroskopu) ▸ mikroszkópos, mikroszkopikusMed najpogostejše medicinske preiskave spadata prav kemijska in mikroskopska analiza urina. ▸ A vegyi és mikroszkópos vizeletvizsgálat a leggyakoribb orvosi vizsgálatok közé tartozik.
Če bo mikroskopski pregled potrdil, da je ta bezgavka zajeta s tumorjem, bo sledila odstranitev vseh ostalih bezgavk. ▸ Ha a mikroszkópos vizsgálat megerősíti, hogy a nyirokcsomó daganatos, az összes többi nyirokcsomó eltávolítása következik.

2. (ki se ga vidi le z mikroskopom) ▸ mikroszkopikusPrisotnost mikroskopskih celic umazanije v zraku lahko spodbudi nastanek krvnih strdkov. ▸ A levegőben lévő mikroszkopikus szennyeződések jelenléte serkentheti a vérrögök kialakulását.
Živalstvo pa je neizmerno pestro, od mikroskopskih bakterij do največjih in najbolj razvitih sesalcev. ▸ Az állatvilág azonban rendkívül változatos a mikroszkopikus baktériumoktól a legnagyobb és legfejlettebb emlősökig.

3. (zelo majhen) ▸ mikroszkopikus
Poleg sodelovanja v znanstvenem svetu pa me zanima tudi sodelovanje na bolj mikroskopski ravni. ▸ A tudományos világ szintjén való együttműködés mellett a mikroszkopikusabb szintű együttműködés is érdekel.
Ali tak, pravzaprav mikroskopski učinek upravičuje precej visoko ceno tovrstnih izdelkov? ▸ Vajon egy ilyen mikroszkopikus hatás indokolja az ilyen termékek meglehetősen magas árát?
Če bi se največji slovenski banki res združili, bi obvladovali pol slovenskega trga, v evropskem merilu pa bi še vedno ostali precej mikroskopski. ▸ Ha a két legnagyobb szlovén bank egyesülne, akkor a szlovén piac felét uralnák, de európai viszonylatban még mindig mikroszkopikus méretűek maradnának.

4. izraža poudarek (zelo podroben) ▸ mikroszkopikusRazgrnejo in z mikroskopsko natančnostjo secirajo vsako napako, neumnost in nerodnost, ki se zgodi poslancem. ▸ Feltárnak és mikroszkopikus pontossággal boncolgatnak a parlamenti képviselőkkel kapcsolatos minden hibát, butaságot és ügyetlenséget.

mile [máil] samostalnik
milja (1609 m)

nautical (ali sea) mile morska milja (1863 m)
miles easier (better, worse) mnogo lažje (boljše, slabše)
miles apart na milje oddaljen, figurativno neizmerno daleč
figurativno not to come within a mile of ne približati se niti za korak
give him an inch and he will take a mile če mu ponudiš prst, zagrabi celo roko
pogovorno that sticks out a mile to še slepec vidi
figurativno to miss s.th. by a mile popolnoma zgrešiti
navtika to make short miles hitro jadrati, pluti

mímo

A) adv. accanto, davanti:
hoditi, iti mimo passare davanti
nobenega avtomobila ni mimo non c'è, non passa nessuna automobile
biti mimo passare
pog. pogledati mimo non guardare negli occhi
udariti, ustreliti mimo fare un buco nell'acqua
obišči nas, če prideš mimo vieni a trovarci, se passi da queste parti
glavno delo je že mimo il grosso del lavoro è fatto

B) mímo prep.

1. accanto a, davanti:
šel je mimo mene, ne da bi me pogledal mi è passato accanto senza degnarmi di uno sguardo

2. star. (kljub) malgrado:
vojna se je začela mimo vseh prizadevanj za mir la guerra scoppiò malgrado tutti gli sforzi per evitarla

3. star. (razen) eccetto, fuorché, all'infuori di:
ne zna drugega jezika mimo materinega non sa altra lingua all'infuori di quella materna

4. star. (s primernikom, v pomenu 'kakor') che, di:
lepša je mimo vseh è la più bella di tutte
ne moremo mimo tega dejstva non possiamo ignorare il fatto
govoriti drug mimo drugega parlarsi senza capirsi
privilegiji, pridobljeni mimo veljavnih predpisov privilegi conseguiti in dispregio delle norme vigenti

mind² [máind]

1. prehodni glagol
paziti na kaj, meniti se za kaj, skrbeti, brigati, ozirati se na kaj; nasprotovati, ugovarjati
arhaično spomniti (of na)
spomniti se na kaj

2. neprehodni glagol
paziti; biti proti

to mind one's book pridno se učiti
to mind one's own business pometati pred svojim pragom, brigati se zase
if you don't mind če nimaš nič proti
don't mind me ne oziraj se name, ne pusti se motiti
would you mind coming! bi prišel, prosim!
do you mind my smoking? imaš kaj proti, če kadim?
pogovorno mind you write glej, da boš pisal
pogovorno I don't mind if I do prav rad to storim
mind and do that pazi, da boš to res storil
sleng to mind one's eye biti previden
mind (yon)! zapomni si!
never mind! nič ne de, ni važno, ne vznemirjaj se, ne oziraj se na to!
never mind him! ne brigaj se zanj!
sleng mind out! pazi, umakni se!
he minds a great deal je proti, zelo ga moti
to mind one's P's and Q's biti previden v besedah in vedenju
I shouldn't mind (a drink) rad bi (kaj popil), nimam nič proti
mind the step! pazi na stopnico!

minded [máindid] pridevnik
razpoložen, voljan, rad; čemu vdan, privržen, naklonjen (v sestavljenkah)

if you are so minded če je to tvoj namen
air-minded ki se nagiba k letalstvu
evil-minded zlonameren
high-minded plemenit
narrow-minded ozek, tesnosrčen
open-minded širokosrčen
sport-minded ki ima rad šport

Minucius 3 Minúcij(ev), ime patricijskega in plebejskega rim. rodu. Poseb. znani so:

I. iz patricijskega rodu:

1. L. Minucius Lucij Minucij, konz. l. 458; nesrečno se je vojskoval zoper Ekve, a ga je rešil diktator Kvinkcij; l. 450 diktator, l. 439 je razodel nakane Spurija Melija: L.

2. Minucia Minucija, vestalka, l. 337 obsojena zaradi nečistosti in živa pokopana: L. —

II. iz plebejskega rodu:

1. M. Minucius Rufus Mark Minucij Ruf, l. 217 pod vrhovnim poveljstvom diktatorja Fabija Maksima Kunktatorja poveljnik konjenice (magister equitum) zoper Hanibala. Z njim se je v svoji ognjevitosti spustil v bitko, v kateri bi bil gotovo padel, če ga ne bi rešil diktator: L., N., Lucan., Sil., Vell.

2. Q. Minucius Thermus Kvint Minucij Term, tr. pl. l. 62, Ciceronov prijatelj, v državljanski vojni na Pompejevi strani: C., N.

3. Minucius Felix Minucij Feliks Afričan, krščanski apologet okrog l. 220 po Kr.; v obliki dialoga je napisal zagovor krščanstva z naslovom „Octavius“. — Adj. Minúcijev, minúcijski: gens Ci., porticus Minucia (v Flaminijevem cirkusu) Ci., via (iz Rima v Brundizij) Ci. ep., lex P. F., porta P. F.

mír (-ú) m

1. pace:
vojna in mir guerra e pace
Nobelova nagrada za mir premio Nobel per la pace

2. (dogovor o končanju vojne) pace:
kršiti mir violare la pace
podpisati mir firmare un trattato di pace
skleniti časten, sramoten mir stipulare una pace onorevole, vergognosa
separatni, posebni mir pace separata
hist. vestfalski mir pace di Westfalia

3. (stanje brez velikih nasprotij, brez hrupa in nereda) pace, quiete: respiro; requie:
vzdrževati javni red in mir mantenere la quiete e l'ordine pubblico
ne imeti miru non aver requie

4. (stanje notranje ubranosti) pace:
izgubiti, najti mir perdere, ritrovare la pace
rel. naj počiva v miru riposi in pace

5. daj(te) (no) mir (v medmetni rabi) ma no, suvvia:
daj no mir, to so le čenče suvvia, sono solo chiacchiere
daj mu že, kar hoče, da bo mir e dagli quel che vuole, così la smette di scocciarci
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. jezik mu ni dal miru, da ne bi rekel non potè trattenersi dal dire
misel, vest mu ni dala miru lo turbava il pensiero, la coscienza
pren. daj mi mir! e lasciami in pace!
biti pri miru non muoversi
pustiti koga na miru, pri miru non disturbare, non scocciare
hist. božji mir pace di Dio
zaradi ljubega miru per amor di pace
golob miru la colomba della pace
mir besedi! zitto! basta!
pren. še pes ima rad mir pri jedi non disturbare la gente mentre mangia
PREGOVORI:
če hočeš mir, pripravi se na vojno si vis pacem, para bellum; se desideri la pace preparati alla guerra