Franja

Zadetki iskanja

  • phthongus -ī, m (gr. φϑόγγος) zvok, zven, glas (čisto lat. sonus): Plin., Fulg., M.
  • phȳcos -ī, n (gr. τὸ φῦκος) bot.

    1. morska haluga, morski mah: Plin.

    2. phȳcos thalassion (gr. φῦκος ϑαλάσσιον, čisto lat. fucus marinus; Lichen roccella Linn.) lakmusov lišaj: Plin.
  • phylaca -ae, f (tuj. φυλακή) ječa, zapor (čisto lat. custodia): Pl.
  • pie moški spol (množina: piés, ameriška španščina ljudsko pieses) noga; taca, šapa; zadnja noga (živali); podloga, podstavek, stojalo; steblo, poganjek, mladika; usedlina; osnovna barva (pri sliki); stopica, stihovna mera; dolgostna mera (okrog 29 cm); konec; osnova, temelj; povod

    pie adelante naprej
    pie atrás nazaj
    pie de altar župnijski postranski dohodki
    pie plano ploska noga
    aparato de pie ateljejski fotografski aparat
    a pie peš
    a pie firme trdno, vztrajno
    soldado de a pie vojak pešak
    al pie spodaj, na vznožju; približno
    al pie de la carta na koncu pisma
    al pie de la letra dobesedno
    de pie(s) stoječ
    en un pie de lujo razkošno (živeti)
    en pie de guerra v vojnem stanju
    cojea del mismo pie ima isto napako (pregreho)
    dar pie (para) dati povod (za)
    dar pie (a) popustiti, ukloniti se
    dar con el pie (a) zaničljivo ravnati z
    echar el pie atrás odstopiti od svojega naklepa
    echar pie a tierra izstopiti; stopiti (s, z); razjahati
    entrar con (el) pie derecho srečno začeti, z desno nogo vstati
    estar de pie stati (na nogah)
    estar en pie vztrajati; trajati
    no poderse tener en pie biti čisto izčrpan
    poner en pie na noge postaviti
    ponerse de pie vstati
    puesto en pie stoječ (na nogah)
    se queda la duda en pie si... je še vprašanje, če ...
    tomar pie ukoreniniti se
    tomar pie (de) nekaj kot pretvezo uporabiti
    tomar pie en opirati se na, sloneti na, temeljiti na
    piés pl (foto) stativ
    a cuatro piés po vseh štirih
    a los piés de la cama ob vznožju postelje
    traducido con los piés slabo preveden
    de (los) piés a cabeza od glave do nog, skoz in skoz, popolnoma
    sin piés ni cabeza brez glave in repa, nesmiseln
    arrastrar los piés biti betežen od starosti
    caer de piés zdravo kožo odnesti
    faltarle a uno los piés izgubiti ravnotežje
    ir con los piés adelante mrtev (pokopan) biti
    írsele los piés a uno spodrsniti
    irse por (sus) piés v beg se spustiti
    haber nacido de piés pod srečno zvezdo rojen biti, biti srečen človek
    pensar con los piés brezglavo ravnati, nične premisliti
    poner piés en polvorosa popihati jo
    tener (ali traer) muchos piés (bikob) biti zelo okreten, gibčen (bik)
    eso no tiene piés ni cabeza to nima ne glave ne repa
    ¡a los piés de V.!; ¡beso a V. los piés! Vaš sluga! (španska vljudnostna formula, zlasti napram ženskam)
    ¡(póngame V.) a los piés de su señora! moje poklone Vaši gospe!
    allí no se cabe de piés tam je vse nabito polno
  • Piep, der, čiv; einen Piep sagen čivkniti, pisniti; ich will keinen Piep mehr hören da ste čisto tiho
  • piepegal: das ist mir piepegal to mi je čisto vseeno
  • pijanski pridevnik
    (o pijanosti ali pijancih) ▸ részeges, ittas, iszákos
    pijanska veselica ▸ részeges mulatság
    pijanski mačekkontrastivno zanimivo macskajaj, kontrastivno zanimivo másnaposság
    pijanski izpadi ▸ részeges kicsapongás
    pijanska omamakontrastivno zanimivo alkoholmámor
    pijanska druščina ▸ iszákos társaság, kontrastivno zanimivo piás társaság
    pijanski pretep ▸ ittas verekedés
    pijanska noč ▸ ittas éjszaka
    pijanska vožnja ▸ ittas vezetés
    pijanski ekscesi ▸ ittas randalírozás
    Hitrost je eno, pijanska vožnja pa nekaj čisto drugega. ▸ A sebesség egy dolog, az ittas vezetés pedig valami teljesen más.
    Povezane iztočnice: pijanski delirij
  • pingo moški spol capa

    andar hecho un pingo čisto razcapan biti
    andar (estar, ir) de pingo čas zapravljati
  • piping3 [páipiŋ] prislov
    sikajoče, piskajoče

    piping hot vrel; figurativno še čisto gorek, nov
  • pīrāta -ae, m (tuj. πειρατής) morski ropar, gusar, pirat (čisto lat. praedo maritimus): Varr., S., Cu., Asc., Mel., Lucan., Iuv., Q., Ps.-Q., Plin., Suet., Gell., P. F., Fl., Char., S., Macr., Prisc. idr., qui in foro populi Romani pirata nefarius reperiatur? Ci., classis pulcherrima … piratarum manibus incensa est Ci., piratarum enim melior fides quam senatus Ci., ne sub ictu superstantium rupibus piratarum essent L., piratae simul terras et maria latrocinantes Sen. rh., ad colligandos piratas ac maria pacanda Sen. ph., tum pirata freto pavidus natat Sen. tr., ille tremor Ponti saevique repertor Hydaspis et piratarum scopulus Petr., quam (sc. Theonoen) ludentem a mari piratae rapuerunt Hyg., piratarum navibus cum exuisset vestem Vell.
  • písati écrire ; (knjigo) composer ; (članek) rédiger ; (račun) dresser, établir ; (na pisalnem stroju) dactylographier , familiarno taper

    pisati si échanger des lettres, être en (ali tenir) correspondance avec quelqu'un, correspondre avec quelqu'un, écrire
    pisati čitljivo, debelo, drobno, nečitljivo, tekoče écrire lisiblement, gros, petit (ali fin, menu), illisiblement, couramment
    pisati na čisto mettre au net (ali au propre)
    pisati s črnilom, s kredo, z nalivnikom, z roko, s strojem écrire à l'encre, à la craie, avec un stylo(graphe), à la main, à la machine
    pisati v dobro (komercialno) porter à l'actif
    pisati francosko écrire en français
    pisati z lahkoto écrire avec aisance
    pisati z malimi, velikimi črkami écrire en minuscules, en majuscules (ali capitales)
    pisati po nareku écrire sous la dictée
    pisati zelo nečitljivo écrire comme un chat (ali à la diable), griffonner
    pisati note écrire de la musique
    pisati pravilno, nepravilno écrire sans fautes, avec des fautes
    pisati v prozi, v verzih écrire en prose, en vers
    pisati v dobrem slogu écrire de bonne encre, avoir un bon style (ali du style)
    pisati na šolsko tablo écrire au (ali sur le) tableau (noir)
    pisati s tiskanimi črkami écrire en script
    pisati kar komu sproti pride na misel écrire au courant de sa plume
    lepo pisati (pisava) avoir une belle plume (ali écriture)
    slabo pisati (slogovno) écrire mal, familiarno écrivailler
    dolgo časa mi ni pisal il a été long à m'écrire
    pišite mi kaj o sebi donnez-moi de vos nouvelles
    to si pišite za uho soyez averti!, tenez-vous-le pour dit!
    kako se pišete? quel est votre nom?
  • písati escribir

    pisati po nareku escribir al dictado
    pisati z roko (s strojem, s tinto, s kredo, z nalivnim peresom) escribir a mano (a máquina, con tinta, con tiza, con estilográfica)
    pisati s svinčnikom escribir a (ali con) lápiz
    pisati na tablo escribir en la pizarra
    (ne)pravilno pisati escribir con (sin) ortografía
    pisati nečitljivo (tekoče, francosko) escribir con letra ilegible (de corrida, en francés)
    pisati na čisto (čistopis) escribir (ali poner) en limpio
    lepo pisati (pisava) tener buena letra, (stil) ser un buen escritor
    slabo pisati (pisava) tener mala letra, (stil) escribir mal
    pisati note (glas) escribir música
    kako se to piše? ¿cómo se escribe esto?
    še enkrat pisati escribir de nuevo, volver a escribir
    pisati si (dopisovati si) mantener correspondencia (s kom con alg), fam cartearse con alg
    to si piši za uho! fam ¡date por advertido!, ¡tenlo por dicho!
  • pìštōlj -ólja m, pištólja ž (češ. pistal) pištola: go kao pištolj čisto gol, čisto nag; pištolj-matura ekspr. matura po skrajšanem postopku
  • planētae -ārum, m (gr. πλανῆται) zvezde premičnice, planeti (čisto lat. stellae errantes ali erraticae): Isid., Serv., nomina, quae septem vertentibus apta diebus annus habet, totidem errantes fecere planetae Aus., transitus quoque siderum, quos planetas vocant Veg., item septem sunt circuli et tot planetae, tot dies totque transfusiones elementorum M., nunc planetarum orbes disseram M., licet generaliter sciendum cunctis orbibus planetarum eccentron esse tellurem M. Soobl. planētes -um, m (gr. πλάνητες): posse enim fieri existimabat, ut et alii quidam planetes pari potestate essent Gell.
  • platterdings: platterdings unmöglich čisto nemogoče
  • plȅćka ž anat. lopatica, plečnica: udari ga kuršum izmedu plećaka; položiti protivnika na obe -e šport. pri rvanju položiti nasprotnika čisto na hrbet, doseči popolno zmago
  • Plēïas (Πληϊάς) ali Plēias ali Plīas (Πλειάς) -adis, f Plejáda, nav. pl. Plēïades (Plīades) -adum, acc. -adas, f Plejáde (čisto lat. Vergiliae), ozvezdje sedmerih zvezd (sl. Gostosevci, Gostožirci), po bajki sedmero Atlasovih (Atlantovih, Atlas) in Plejoninih (Pleïone) hčera: Elektra (Electra), Halkiona (Halcyone), Kelajno (Celaeno), Maja (Maia), Steropa (Sterope), Tajgeta (Taygete) in Meropa (Merope). Ob njihovem vzhodu se začne poletje, ob zahodu pa zima: navita tum stellis nomina facit, Pleiades, Hyades V., Pleias enixa est O., quis tunc aut Hyadas aut Pleiadas Atlanteas senserat? O., soluta Plias Stat., Pliadum nivosum sidus Stat., Pliada movere Val. Fl.
  • plēnus 3 (indoev. baza *pelH- liti, izlivati, polniti, stresati (prim. armensko hełum izliti, izlivati); prim. skr. piparmi = gr. πίμπλημι = lat. pleō [com-pleō, im-pleō] = got. fulljan = stvnem. fullen = nem. füllen, skr. párīṇaḥ = gr. πλῆϑος, πληϑός obilje, množica, skr. prānaḥ in pūrnaḥ = gr. πλήρης = lat. plērus in plēnus = sl. poln = hr., srbsko pun = lit. pìlnas = got. fulls = stvnem. fol = nem. voll, gr. πολύ, got. in stvnem. filu = nem. viel, stvnem. fule = nem. Volk, lat. plēbēs, populus, plūs, plūrimus, plērīque, manipulus)

    1. poln (naspr. inanis, vacuus); kot adj. relat. z gen.: navis … plena argenti facti atque signati Ci., acerra turis plena H., tuguria plena hominum S., fons plenissimus piscium Ci.; pozneje (enako kot repertus) z abl.: urbs omni bellico apparatu plena L., plena domus ornamentis fanorum Ci.; abs.: poculum Cu., V., apparetque beata pleno Copia cornu H., pleno (sc. venti) velo subit ostia V. ali plenissimis velis navigare Ci. z napetimi (polnimi) jadri, plenis repente portis effusi L., velut ex pleno et abundanti Sen. ph., usque ad plenum Pall.; metaf.: plenior venustatis Ter., plenus timoris, spei C., plena exemplorum vetustas Ci.; redko: plenus sum exspectatione Ci., erant plena laetitiā omnia C.

    2. occ.
    a) debel, obilen, živôten (naspr. exilis): Cels., homo, iecur Ci., ire foras pleno tendebat corpore frustra H.
    b) noseč, nosen, brej: uterus, venter O., femina, victima O., sus Ci.
    c) poln = sit, nasičen: plenus eras minimo O.; pren. sit, naveličan: quae cupide petiit, mature plena reliquit H.

    3. bogato oskrbljen (opravljen, opremljen, obložen), bogat s čim, obilujoč s čim, obilen: mensa V., domus H., pecunia Ci., plenissima villa H., plenae urbes Ci., exercitus plenissimus praedā L., castra plena curae Ci., oratio ali epistula plenior Ci. (snovno) bogatejši govor, (snovno) bogatejše pismo, oratio plena sententiis Sen. rh., pleniora … atque uberiora Romam perscribere C. obširneje pisati (poročati), v pismu (poročilu) pretiravati, crura (gr. acc.) thymo plenae (sc. apes) V. po nogah obilno obložene z materino dušico; pren.: quis Mario plenior inimicorum Ci., irae L., plenus vitii Pl., gloriarum plenior Pl. na vsa usta poveličuje svoja slavna dela, plenus negotiis Ci., ves zatopljen v delo, ves zaseden z dolžnostmi (nalogami), annis Plin. iun. dovolj star, zrel, polnoleten.

    4. zelo številen, (mnogo)številen, zelo (številno, obilno) obisk(ov)an, poln ljudi, obljuden, ljudnàt (ljúdnat): agmen O., convivium Suet., plena Caesarum domus T., viae plenissimae C.

    5. poln, popoln, polnoštevilen, cel: annus Ci., numerus Ci., cohortes Ci., legio, neque ea plenissima C. ne čisto polnoštevilna, duae male plenae legiunculae L., plenissimum lumen (sc. lunae) V. polna, pleno gradu S., L. s polnim (= urnim, hitrim) korakom, niti pleno vertice O. = na vso moč, concordia O., gaudium Ci., ius Icti., verbum plenum Ci. nekontrahirana beseda, syllaba plenior Corn. daljši zlog, pleno aratro sulcare Col. s celim plugom.

    6. poln = môčen (močán), krêpek (krepák): cornix plena voce pluviam vocat V., pleniore voce Ci. (o govorniku), plenissima verba O. prav krepke, plenum vocis genus Ci. (o tonu glasu, ki se ob bolečini izvije iz grla z vso močjo), sonus (sc. vocis) nimium plenus Q.; occ. izdaten, močan, tečen: vinum, cibi Cels. Od tod adv. plēnē

    1. polno, obilno, izdatno: infundere Plin.

    2. obilno = docela, popolnoma, povsem: plene sapientes homines Ci., si hoc plene vitare non potes Ci., plene perfectae munitiones C., plenius alere Q., partes suas plene exhibebat Val. Max., plenius ostendere Plin. natančneje, obširneje, illud plenissime, hoc restrictissime facere Plin. iun., plenissime ulcisci Fl., plenissime ad me pervenit animus tuus Sen. ph. popolnoma mi zadostuje, če si mi rade volje pripravljen ugoditi, plenissime parta victoria Vop., plenissime Silanus absolutus est Asc., in plenum Sen. ph., Plin. sploh, ad plenum Aus., Don., Eutr. popolnoma, v celoti.
  • plešast pridevnik
    1. (brez las) ▸ kopasz, tar
    postajati plešastkontrastivno zanimivo kopaszodik
    postati plešastkontrastivno zanimivo megkopaszodik
    Lani jeseni so mi začeli tako izpadati lasje, da sem postala skoraj plešasta. ▸ Tavaly ősszel annyira elkezdett hullani a hajam, hogy majdnem megkopaszodtam.
    plešasta glava ▸ kopasz fej, tar fej
    plešast moški ▸ kopasz férfi
    plešast možakar ▸ kopasz fickó
    plešast gospod ▸ kopasz úr
    plešast starec ▸ kopasz öregember
    plešast mož ▸ kopasz férfi
    popolnoma plešast ▸ teljesen kopasz
    napol plešast ▸ félig kopasz

    2. (o površini) ▸ kopasz, kopár
    plešasta gora ▸ kopár hegy
    Na Trgu revolucije je ubogo staro živo mejo in "plešasto" zelenico nadomestila urejena cvetlična greda. ▸ A Forradalom téren a szegényes régi sövényeket és a „kopasz” gyepet takaros virágágyás váltotta fel.
    Brocken je gosto poraščen z mešanim gozdom, proti vrhu se gostijo smreke, čisto na vrhu pa je kamnito plešast. ▸ A Brockent sűrű vegyes erdő fedi, a teteje felé haladva lucfenyőkkel, a hegycsúcs pedig sziklás és kopár.
  • pòčēti pȍčnēm, vel. pòčni, pòčēh pȍčē, pȍčeo pȍčēla, pȍčēt -a
    1. začeti: upravo sam počeo pisati pismo; san me počeo hvatati začelo se mi je dremati: ja ću priču početi s glave zgodbo bom začel čisto od začetka; početi s drugoga kraja začeti od konca; odmah zatim počne se topovska paljba
    2. začeti se: otkako je svijet počeo