Franja

osvobodi|ti (-m) osvobajati befreien, z bojem: freikämpfen; (dati svobodo) freigeben, ujetnike, živali: freilassen, in die Freiheit setzen; pravo auf freien Fuß setzen
osvoboditi dolgov entschulden
osvoboditi se sich befreien, (priti na prostost) freikommen, (odtrgati se od česa) sich loslösen (von)

osvobojenost [ê] ženski spol (-i …) die Freiheit (od česa von)

ošábnost orgueil moški spol , arrogance ženski spol , superbe ženski spol , morgue ženski spol , hauteur ženski spol

pokati od ošabnosti crever d'orgueil
osebnost polna ošabnosti personnage moški spol plein de superbe (ali d'orgueil, d'arrogance)

ošínjen (-a -o) adj.
ošinjen od strele fulminato

ošpice samostalnik
(nalezljiva bolezen) ▸ kanyaróKo je bila stara leto in pol, je prebolela ošpice in od takrat ne sliši. ▸ Amikor egy és fél éves volt, kanyarós lett, azóta nem hall.

otečén gonflé, enflé, tuméfié, boursouflé, bouffi

imam otečeno lice j'ai la joue enflée
od ozeblin otečeni prsti doigts moški spol množine tuméfiés par les engelures
po pretepu je imel otečen obraz après la bagarre, il avait le visage tuméfié

ôter [ote] verbe transitif odvzeti, odstraniti, sneti; sleči; odšteti

ôter le couvert pospraviti z mize (pogrinjek)
ôter son manteau odložiti, sleči plašč
ôte-toi de là! pojdi proč! izgini!
ôter de la tête, de l'esprit izbiti iz glave
ôter la fièvre pregnati vročico
ôter la ceinture odpasati
ôter les souliers sezuti čevlje
ôter son chapeau à quelqu'un odkriti se komu
s'ôter le pain de la bouche pritrgati si kruh od ust
ôter deux de quatre odšteti dve od štiri

other¹ [ʌ́ðə] pridevnik
drug, ostali, drugačen

the other day ondan
every other vsak drug
every other year vsako drugo leto
on the other hand po drugi plati
far other from ours čisto drugačen od našega
other than razen, različen
just the other way; ali the other way around ravno nasprotno, povsem drugače

other² [ʌ́ðə] zaimek
drugi, -ga, -go

the other drugi
of all others med vsemi, od vseh, pred vsemi
each other drug drugega
one from the other posebej, narazen
someone or other nekdo, že kdo
somehow or other; ali some way or other tako ali drugače
no (ali none) other than nihče drug kot
some day (ali time) or other nekega dne, kadarkoli

Othō -ōnis, m Óton, rim. priimek

1. L. Rōscius Otho Lucij Roscij Oton, tr. pl. l. 67; sprožil je zakon, po katerem so v gledališču vitezom odkazani sedeži v prvih 14 vrstah: Ci., Iuv.

2. M. Salvius Otho Mark Salvij Oton, rim. cesar l. 69 po Kr.: T., Iuv., Mart., Suet. — Od tod adj. Othōniānus 3 Ótonov (= cesarja Otona), ótonski: partes, duces T.

Othrys -yos, acc. -ym in -yn, m (Ὄϑρυς) Ótris, visoko in gozdnato gorovje v tesal(ij)ski pokrajini Ftiotida: V., O., Plin.; po poznejših pesnikih je to gorovje v Trakiji: Stat., Val. Fl. — Od tod adj. Othrysius 3 ótriški, ótrijski, pesn. = trákijski, tráški: pruina, orbis Mart.

ōtiōsus 3, adv. -ē, star. pri Pl.: ōtiōssē (ōtium)

1.
a) brezdelen, brezposeln, brez dela (posla, opravkov, dolžnosti), nedelaven, prost, na oddihu, len(oben) (naspr. negotiosus, occupatus): Pl., Ter. idr., o. urbani L. postopači, dii Ci. ki nimajo nobenih opravkov, homines otiosissimi Ci., quem locum nos otiosi (v prosti urici) convertimus Ci., cum otiosus (v prostem času) stilum prehenderat Ci., o. bos H., in foro otiose inambulare L.; o neosebnih subj.:: aetas, tempus Ci., mihi ne otium quidem erat otiosum Ci. niti v prostem času nisem imel miru, otiosissimae occupationes Plin. iun. brezdelnost, zapolnjena z delom, honor otiosus ac vacans Plin. iun. neopravljana in nezapolnjena častna služba.
b) brezdelen = nepotreben, odvečen: o. peregrinatio Cu. ali sermo, sententiae Q. ali quaestio Gell. nepotreben (nepotrebna); od tod otiosum est z inf. = nepotrebno je, odveč je: otiosum est persequi singula Lact., otiosum est ire per singulos Min.; metaf.: pecunia otiosa Icti. ali pecuniae otiosae (naspr. occupatae) Plin. iun. ne obrestujoč se, nenaložen.

2. occ.
a) prost (brez) poklicnih, poseb. državnih opravkov (dolžnosti), predajajoč (posvečujoč) se brezdelju, (ves) predan brezdelnosti, živeč za znanost, ukvarjajoč se s slovstvom (književnostjo), kot subst. = slovstvenik, književnik, leposlovec, literat: numquam se minus otiosum esse quam cum otiosus esset Ci. (Scipion je trdil,) da nima nikdar več opravkov kot takrat, kadar se predaja svoji posebni ljubezni do znanosti, o. senectus Ci., Neapolis H. kjer je veliko prostega časa, senibus otiosum est vetera et praesentia contendere T. starci si krajšajo čas s tem da ...; z gen.: studiorum otiosi Plin. ki imajo ukvarjati se z znanostjo, ki najdejo prosti čas za ukvarjanje z znanostjo; (v slabem pomenu) ukvarjajoč se s čim nečimrno ali brezkoristno: Cicero … otiosus circa excessus T. (Dial.)
b) politično nedejaven (nedelaven), brez političnega zanimanja (interesa), politično apatičen, nepristranski, nevtralen, mir(oljub)en: socii spectatores se otiosos praebuerunt Leuctricae calamitatis Ci., istos otiosos reddam Ci. hočem umiriti; subst. otiosi = nepristranski (nevtralni) državljani: otiosis minabantur Ci. ali pa = miroljubni državljani: militare nomen grave inter otiosos T.; o neosebnih subj.: dignitas Ci.

3. metaf. sploh miren, brez nemira, brez strahu, brezskrben, nezaskrbljen, nemoten: animo otioso esse Ter., Gell., otiosus ab animo Ter., quid otiosius quiete animi, quid irā laboriosius Sen. ph., otiosum Fadium reddere Ci. ep. vrniti Fadiju mir, annus ab hoste otiosus C., unumquidque otiose contemplari Ci., properavistis rapere: otiose oportuit Pl. počasi; occ. brezskrben, neskrben, nebrižen, nemaren, malomaren: vigilat insidians bonis otiosorum Ci., Brutus videtur otiosus orator T. (Dial.).

otopél abruti, émoussé, hébété; apathique; indolent, nonchalant, inerte

biti otopel être dans le marasme, être accablé (ali apathique)
biti otopel zaradi migrene être abruti par une migraine
postati otopel émousser
čisto otopel postaja v tem okolju il s'abêtit dans ce milieu
živahnost njegovega duha je otopla la vivacité de son esprit s'est émoussée
od alkohola otopel pijanec ivrogne hébété (ali abruti) par l'alcool

otròk enfant moški spol, ženski spol ; familiarno gosse moški spol, ženski spol

čudežen otrok enfant prodige
defekten otrok enfant inadapté, handicapé, (héréditairement) taré
dobrodušen otrok (figurativno) bon enfant
edini otrok enfant unique
grozen, obupen otrok enfant terrible
nega otrok puériculture ženski spol
nepreskrbljen otrok enfant à charge
nezakonski otrok enfant naturel (ali illégitime, d'amour)
posvojen otrok enfant adoptif
razvajen otrok enfant gâté
zakonski otrok enfant légitime
otrok iz prvega zakona enfant du premier lit
umor otroka meurtre moški spol d'enfant, (detomor) infanticide moški spol
varstvo, zaščita otroka protection ženski spol de l'enfance
odstaviti otroka (od dojenja) sevrer un enfant
roditi otroka mettre un enfant au monde, donner le jour (ali la vie) à un enfant

otroška leta srednji spol množina Kinderjahre množina
od otroških let von Kindheit an, von Kind an

otŕpel engourdi ; (roke in noge) gourd ; medicina rigide

od mraza otrpli prsti doigts moški spol množine gourds (ali engourdis par le froid)
otrplo stanje état moški spol d'engourdissement

otŕpniti s'engourdir, devenir rigide, (se) raidir, se figer

otrpniti od mraza devenir transi de froid, se glacer, se figer
otrpniti od strahu se glacer (ali se figer) d'effroi
otrpniti od začudenja se figer (ali être saisi) d'étonnement
kri mi je otrpnila od groze mon sang s'est glacé d'effroi
noge so mi otrpnile j'ai les pieds raidis
otrpel nasmeh sourire figé

où [u] pronom, adverbe kje, kjer; kam, kamor

d'où odkod(er)
par où? po kateri poti?
où que kjerkoli, kamorkoli
d'où que od koderkoli
où est le mal? kaj je pri tem slabega?
où en êtes-vous? kako daleč ste s tem?

ouest [wɛst] masculin zahod, zapad; zahodni, zapadni

à l'ouest de Paris zahodno od Pariza
à l'ouest v zahodni smeri, na zahodu
(vent masculin d')ouest zahodni veter
l'Ouest zahodni predeli Francije; zapadne evropske dežele in severna Amerika, Zapad
la côte ouest de la Corse zahodna obala Korzike
longitude féminin ouest zahodna dolžina

ouî-dire [widir] masculin, invariable

des ouî-dire govorice
par ouî-dire po govoricah
apprendre, savoir quelque chose par ouî-dire zvedeti, vedeti kaj po pripovedovanju drugih, kot smo od drugih slišali