Franja

Zadetki iskanja

  • osvobodi|ti (-m) osvobajati befreien, z bojem: freikämpfen; (dati svobodo) freigeben, ujetnike, živali: freilassen, in die Freiheit setzen; pravo auf freien Fuß setzen
    osvoboditi dolgov entschulden
    osvoboditi se sich befreien, (priti na prostost) freikommen, (odtrgati se od česa) sich loslösen (von)
  • osvobojenost [ê] ženski spol (-i …) die Freiheit (od česa von)
  • ošábnost orgueil moški spol , arrogance ženski spol , superbe ženski spol , morgue ženski spol , hauteur ženski spol

    pokati od ošabnosti crever d'orgueil
    osebnost polna ošabnosti personnage moški spol plein de superbe (ali d'orgueil, d'arrogance)
  • ošínjen (-a -o) adj.
    ošinjen od strele fulminato
  • ošpice samostalnik
    (nalezljiva bolezen) ▸ kanyaró
    imeti ošpicekontrastivno zanimivo kanyarós
    zboleti za ošpicami ▸ kanyaróban megbetegszik
    cepivo proti ošpicam ▸ kanyaró elleni oltás
    cepljenje proti ošpicam ▸ kanyaró elleni oltás
    cepiti proti ošpicam ▸ kanyaró ellen beolt
    epidemija ošpic ▸ kanyarójárvány
    Ko je bila stara leto in pol, je prebolela ošpice in od takrat ne sliši. ▸ Amikor egy és fél éves volt, kanyarós lett, azóta nem hall.
  • otečén gonflé, enflé, tuméfié, boursouflé, bouffi

    imam otečeno lice j'ai la joue enflée
    od ozeblin otečeni prsti doigts moški spol množine tuméfiés par les engelures
    po pretepu je imel otečen obraz après la bagarre, il avait le visage tuméfié
  • ôter [ote] verbe transitif odvzeti, odstraniti, sneti; sleči; odšteti

    ôter le couvert pospraviti z mize (pogrinjek)
    ôter son manteau odložiti, sleči plašč
    ôte-toi de là! pojdi proč! izgini!
    ôter de la tête, de l'esprit izbiti iz glave
    ôter la fièvre pregnati vročico
    ôter la ceinture odpasati
    ôter les souliers sezuti čevlje
    ôter son chapeau à quelqu'un odkriti se komu
    s'ôter le pain de la bouche pritrgati si kruh od ust
    ôter deux de quatre odšteti dve od štiri
  • other1 [ʌ́ðə] pridevnik
    drug, ostali, drugačen

    the other day ondan
    every other vsak drug
    every other year vsako drugo leto
    on the other hand po drugi plati
    far other from ours čisto drugačen od našega
    other than razen, različen
    just the other way; ali the other way around ravno nasprotno, povsem drugače
  • other2 [ʌ́ðə] zaimek
    drugi, -ga, -go

    the other drugi
    of all others med vsemi, od vseh, pred vsemi
    each other drug drugega
    one from the other posebej, narazen
    someone or other nekdo, že kdo
    somehow or other; ali some way or other tako ali drugače
    no (ali none) other than nihče drug kot
    some day (ali time) or other nekega dne, kadarkoli
  • Othō -ōnis, m Óton, rim. priimek

    1. L. Rōscius Otho Lucij Roscij Oton, tr. pl. l. 67; sprožil je zakon, po katerem so v gledališču vitezom odkazani sedeži v prvih 14 vrstah: Ci., Iuv.

    2. M. Salvius Otho Mark Salvij Oton, rim. cesar l. 69 po Kr.: T., Iuv., Mart., Suet. Od tod adj. Othōniānus 3 Ótonov (= cesarja Otona), ótonski: partes, duces T.
  • Othrys -yos, acc. -ym in -yn, m (Ὄϑρυς) Ótris, visoko in gozdnato gorovje v tesal(ij)ski pokrajini Ftiotida: V., O., Plin.; po poznejših pesnikih je to gorovje v Trakiji: Stat., Val. Fl. Od tod adj. Othrysius 3 ótriški, ótrijski, pesn. = trákijski, tráški: pruina, orbis Mart.
  • ōtiōsus 3, adv. -ē, star. pri Pl.: ōtiōssē (ōtium)

    1.
    a) brezdelen, brezposeln, brez dela (posla, opravkov, dolžnosti), nedelaven, prost, na oddihu, len(oben) (naspr. negotiosus, occupatus): Pl., Ter. idr., o. urbani L. postopači, dii Ci. ki nimajo nobenih opravkov, homines otiosissimi Ci., quem locum nos otiosi (v prosti urici) convertimus Ci., cum otiosus (v prostem času) stilum prehenderat Ci., o. bos H., in foro otiose inambulare L.; o neosebnih subj.:: aetas, tempus Ci., mihi ne otium quidem erat otiosum Ci. niti v prostem času nisem imel miru, otiosissimae occupationes Plin. iun. brezdelnost, zapolnjena z delom, honor otiosus ac vacans Plin. iun. neopravljana in nezapolnjena častna služba.
    b) brezdelen = nepotreben, odvečen: o. peregrinatio Cu. ali sermo, sententiae Q. ali quaestio Gell. nepotreben (nepotrebna); od tod otiosum est z inf. = nepotrebno je, odveč je: otiosum est persequi singula Lact., otiosum est ire per singulos Min.; metaf.: pecunia otiosa Icti. ali pecuniae otiosae (naspr. occupatae) Plin. iun. ne obrestujoč se, nenaložen.

    2. occ.
    a) prost (brez) poklicnih, poseb. državnih opravkov (dolžnosti), predajajoč (posvečujoč) se brezdelju, (ves) predan brezdelnosti, živeč za znanost, ukvarjajoč se s slovstvom (književnostjo), kot subst. = slovstvenik, književnik, leposlovec, literat: numquam se minus otiosum esse quam cum otiosus esset Ci. (Scipion je trdil,) da nima nikdar več opravkov kot takrat, kadar se predaja svoji posebni ljubezni do znanosti, o. senectus Ci., Neapolis H. kjer je veliko prostega časa, senibus otiosum est vetera et praesentia contendere T. starci si krajšajo čas s tem da ...; z gen.: studiorum otiosi Plin. ki imajo ukvarjati se z znanostjo, ki najdejo prosti čas za ukvarjanje z znanostjo; (v slabem pomenu) ukvarjajoč se s čim nečimrno ali brezkoristno: Cicero … otiosus circa excessus T. (Dial.)
    b) politično nedejaven (nedelaven), brez političnega zanimanja (interesa), politično apatičen, nepristranski, nevtralen, mir(oljub)en: socii spectatores se otiosos praebuerunt Leuctricae calamitatis Ci., istos otiosos reddam Ci. hočem umiriti; subst. otiosi = nepristranski (nevtralni) državljani: otiosis minabantur Ci. ali pa = miroljubni državljani: militare nomen grave inter otiosos T.; o neosebnih subj.: dignitas Ci.

    3. metaf. sploh miren, brez nemira, brez strahu, brezskrben, nezaskrbljen, nemoten: animo otioso esse Ter., Gell., otiosus ab animo Ter., quid otiosius quiete animi, quid irā laboriosius Sen. ph., otiosum Fadium reddere Ci. ep. vrniti Fadiju mir, annus ab hoste otiosus C., unumquidque otiose contemplari Ci., properavistis rapere: otiose oportuit Pl. počasi; occ. brezskrben, neskrben, nebrižen, nemaren, malomaren: vigilat insidians bonis otiosorum Ci., Brutus videtur otiosus orator T. (Dial.).
  • otopél abruti, émoussé, hébété; apathique; indolent, nonchalant, inerte

    biti otopel être dans le marasme, être accablé (ali apathique)
    biti otopel zaradi migrene être abruti par une migraine
    postati otopel émousser
    čisto otopel postaja v tem okolju il s'abêtit dans ce milieu
    živahnost njegovega duha je otopla la vivacité de son esprit s'est émoussée
    od alkohola otopel pijanec ivrogne hébété (ali abruti) par l'alcool
  • otròk enfant moški spol, ženski spol ; familiarno gosse moški spol, ženski spol

    čudežen otrok enfant prodige
    defekten otrok enfant inadapté, handicapé, (héréditairement) taré
    dobrodušen otrok (figurativno) bon enfant
    edini otrok enfant unique
    grozen, obupen otrok enfant terrible
    nega otrok puériculture ženski spol
    nepreskrbljen otrok enfant à charge
    nezakonski otrok enfant naturel (ali illégitime, d'amour)
    posvojen otrok enfant adoptif
    razvajen otrok enfant gâté
    zakonski otrok enfant légitime
    otrok iz prvega zakona enfant du premier lit
    umor otroka meurtre moški spol d'enfant, (detomor) infanticide moški spol
    varstvo, zaščita otroka protection ženski spol de l'enfance
    odstaviti otroka (od dojenja) sevrer un enfant
    roditi otroka mettre un enfant au monde, donner le jour (ali la vie) à un enfant
  • otroška leta srednji spol množina Kinderjahre množina
    od otroških let von Kindheit an, von Kind an
  • otŕpel engourdi ; (roke in noge) gourd ; medicina rigide

    od mraza otrpli prsti doigts moški spol množine gourds (ali engourdis par le froid)
    otrplo stanje état moški spol d'engourdissement
  • otŕpniti s'engourdir, devenir rigide, (se) raidir, se figer

    otrpniti od mraza devenir transi de froid, se glacer, se figer
    otrpniti od strahu se glacer (ali se figer) d'effroi
    otrpniti od začudenja se figer (ali être saisi) d'étonnement
    kri mi je otrpnila od groze mon sang s'est glacé d'effroi
    noge so mi otrpnile j'ai les pieds raidis
    otrpel nasmeh sourire figé
  • [u] pronom, adverbe kje, kjer; kam, kamor

    d'où odkod(er)
    par où? po kateri poti?
    où que kjerkoli, kamorkoli
    d'où que od koderkoli
    où est le mal? kaj je pri tem slabega?
    où en êtes-vous? kako daleč ste s tem?
  • ouest [wɛst] masculin zahod, zapad; zahodni, zapadni

    à l'ouest de Paris zahodno od Pariza
    à l'ouest v zahodni smeri, na zahodu
    (vent masculin d')ouest zahodni veter
    l'Ouest zahodni predeli Francije; zapadne evropske dežele in severna Amerika, Zapad
    la côte ouest de la Corse zahodna obala Korzike
    longitude féminin ouest zahodna dolžina
  • ouî-dire [widir] masculin, invariable

    des ouî-dire govorice
    par ouî-dire po govoricah
    apprendre, savoir quelque chose par ouî-dire zvedeti, vedeti kaj po pripovedovanju drugih, kot smo od drugih slišali