Franja

okó œil moški spol ; (vid) vue ženski spol

oko za oko œil pour œil
s prostim očesom à l'œil nu
krmežljavo oko œil chassieux
kurje oko (medicina) cor moški spol, œil-de-perdrix moški spol
mačje oko œil de chat
magično oko œil magique
na oko (pribl.) au jugé, familiarno à vue de nez
mandeljnasto, poševno oko œil oblique (ali en amande, bridé)
orlovsko oko œil d'aigle
ostro oko œil sûr (ali juste)
podpluto oko (od udarca) œil poché (ali au beurre noir)
umetno oko œil artificiel
stekleno oko œil de verre
zrklo očesa (anatomija) globe moški spol de l'œil (ali oculaire)
imeti dobro, ostro oko avoir une bonne vue, avoir le coup d'œil (juste), familiarno avoir le compas dans l'œil
kakor daleč seže oko à perte de vue
oceniti na oko estimer à vue d'œil
ne zatisniti očesa celo noč ne pas fermer l'œil de la nuit

okó (očésa) n

1. anat. occhio:
brisati si, drgniti, meti si oči asciugarsi, strofinarsi, sfregarsi gli occhi
škiliti na eno oko essere guercio di un occhio
biti slep na eno oko essere cieco di un occhio
pomežikniti z očesom ammiccare con l'occhio
izbuljene, krmežljave, lepe, motne, objokane, podplute, poševne oči occhi strabuzzati, cisposi, belli, torbidi, bagnati di lacrime, lividi, obliqui
mrtve, ugasle oči occhi spenti
bleščeče oči occhi splendenti
daljnovidne, kratkovidne oči occhi presbiti, miopi
pren. paziti na koga kot na punčico svojega očesa custodire qcn. come la pupilla dei propri occhi
pren. imeti mačje oči avere occhi di gatto
ne moči ločiti, odmakniti, odtrgati oči od koga non poter distogliere gli occhi da qcn.
upreti oči v koga fissare uno negli occhi
spogledljivo zavijati oči fare gli occhi dolci (a)
pasti oči na kom,čem mangiarsi qcn., qcs. con gli occhi
bliskati, streljati z očmi fulminare con gli occhi
zatiskati si oči pred non voler sapere
zatisniti obe očesi chiudere ambedue gli occhi (su)
ne spustiti koga iz oči sorvegliare qcn. a vista, non perdere di vista qcn.
mrena je padla z oči il velo è caduto dagli occhi
spanec leze na oči il sonno appesantisce le palpebre
stopiti komu pred oči presentarsi al cospetto di qcn.
bíti v oči saltare agli occhi; essere un pugno nell'occhio
metati komu pesek v oči gettare fumo, polvere negli occhi a qcn.
pogledati resnici v oči guardare la verità in faccia
biti na očeh essere evidente, essere in vista
gledati na kaj s treznimi očmi osservare qcs. con distacco
preleteti kaj z očmi gettare uno sguardo su qcs.

2. (oseba glede na sposobnost opazovanja)
skrivati se radovednim očem nascondersi dai curiosi
žensko oko takoj opazi la donna vede subito
oko strokovnjaka, umetnika occhio d'esperto, d'artista

3. agr. gemma; bot.
krompirjeva očesa occhi della patata
očesa pri trti occhi, gemme della vite
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
kurje oko callo
gastr. jajce (ocvrto) na oko uovo all'occhio di bue, uovo al tegame
vsake oči imajo svojega malarja de gustibus non est disputandum
kamor oči nesejo, so sama polja i campi si stendono a perdita d'occhio
ne moči zatisniti očesa non poter chiudere occhio
ne verjeti lastnim očem non poter credere ai propri occhi
imeti oči na pecljih curiosare, essere molto curiosi
izkopati, izpraskati komu oči cavare gli occhi a qcn.
gledati iz oči v oči koga guardare qcn. dritto negli occhi
pogovarjati se na štiri oči parlarsi a quattr'occhi
posojati denar na lepe oči prestar soldi per i begli occhi di qcn.
gledati smrti v oči essere in pericolo di morte
biti črn pod očmi, imeti kolobarje pod očmi avere le occhiaie
črno se mi dela pred očmi mi sento mancare
poslušati z očmi in ušesi ascoltare molto attentamente, essere tutto orecchie
ko so prišli iz taborišča, so jih bile same oči tornati dal campo di concentramento erano ridotti all'ombra di se stessi
agr. cepljenje na oko innesto a occhio
očesa v siru occhi del formaggio
min., avt. mačje oko occhio di gatto
rad. magično oko occhio magico
navt. oko sidrne verige occhio di cubia
meteor. orkansko oko occhio del ciclone
zool. pikčasto oko occhio frontale
zool. sestavljeno oko occhio composto
min. tigrovo oko occhio di tigre
oko za oko, zob za zob occhio per occhio, dente per dente
PREGOVORI:
daleč od oči, daleč od srca lontano dagli occhi, lontano dal cuore
vrana vrani ne izkljuje oči lupo non mangia lupo
med slepimi blažen, kdor vidi na eno oko in terra di ciechi beato chi ha un occhio
česar oko ne zagleda, srcu ne preseda occhio non vede, cuore non duole
oko je okno v srce l'occhio è lo specchio dell'anima
strah ima velike oči la paura fa novanta

okó ojo m ; (vid) vista f ; (na trti) yema f ; (na juhi) ojo m

s prostim očesom a simple vista
oko za oko ojo por ojo
na oko a ojo
bolščeče oko ojo de besugo
krmežljavo oko ojo légañoso (ali pitarroso)
mačje oko (avto) ojo de gato
magično oko ojo mágico
mandeljnasto oko ojo oblicuo
kurje oko callo m, ojo de gallo (ali de pollo)
orlovsko oko ojo de áquila
podpluto oko (od udarca) ojo amoratado, fam ojo a la funerala
stekleno oko ojo de cristal
umetno oko ojo artificial (ali de cristal)
kakor daleč seže oko a pérdida de vista
pasti v oko (fig) saltar a la vista
imeti dobro oko tener buena vista
vreči oko na kaj poner el ojo en a/c
zatisniti eno oko (pri čem) (fig) fam hacer la vista gorda
ne zatisniti očesa (celo noč) no pegar ojo (en toda la noche) glej tudi oči!

okóli

A) adv.

1. attorno:
okoli se zavrteti girarsi attorno

2. intorno:
okoli hoditi andare, girare intorno

3. pren. intorno, qua e là

4. circa:
okoli deset stopinj pod ničlo circa dieci gradi sotto zero
pren. biti hitro okoli passare presto
pren. govoriti okoli non andare al sodo, non dire francamente
pog. od slabosti okoli pasti svenire dalla debolezza
pog. koga okoli prinesti (ogoljufati) ingannare, fregare qcn.

B) okóli prep.

1. attorno a; torno torno; intorno a:
zemlja kroži okoli sonca la Terra gira attorno al Sole
okoli hiše torno torno la casa

2. attorno a, circa, su:
razprava se vrti okoli istega vprašanja la discussione verte attorno alla stessa questione

3. attorno a:
veter piha okoli ogla il vento soffia attorno all'angolo

4. circa; verso; attorno a, intorno a:
pridem okoli devetih vengo verso le nove
temperatura okoli nič temperatura attorno allo zero
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
smukati se okoli deklet correre dietro alle ragazze, corteggiare le ragazze
sukati se okoli koga darsi da fare attorno a qcn.
hoditi okoli koga stare dietro a qcn.
metati se komu okoli vratu gettarsi al collo di qcn.
pren. letati okoli zdravnikov correre da un medico all'altro

okolj|e [ó] srednji spol (-a …)

1. die Umwelt (tudi živalstvo, zoologija, rastlinstvo, botanika, ekološko)
življenjsko okolje die Lebensumwelt
…okolja Umwelt-
(faktor der Umweltfaktor, kakovost die Umweltqualität, oblikovanje die Umweltgestaltung, obremenitev die Umweltbelastung, onesnaženje die Umweltverschmutzung, pogoji Umweltbedingungen množina, preučevanje die Umweltforschung, varstvenik der Umweltschützer, varstvo der Umweltschutz, vplivi Umwelteinflüsse množina, vprašanja Umweltfragen množina)
komisija za varstvo okolja die Umweltkommission
minister za okolje der Umweltminister
načrt ureditve okolja der Umweltplan
norma za kakovost okolja die Umweltqualitätsnorm
oškodovanost zaradi okolja Umweltschäden množina
ukrep za varstvo okolja die Umweltschutzmaßnahme
zakon o varstvu okolja das Umweltschutzgesetz, Umweltgesetz
kršitelj predpisov o varstvu okolja der Umweltsünder
kazniva dejanja zoper predpise o okolju die Umweltkriminalität
motnja, ki jo je povzročilo okolje die Umweltstörung
ki ga povzroča okolje umweltbedingt, umweltbezogen
ki stalno upošteva okolje [umweltbewußt] umweltbewusst
ki ne vpliva na okolje umweltneutral
ki ne prizadeva okolja umweltverträglich
škodljiv za okolje umweltschädlich, umweltfeindlich
ugoden za okolje umweltfreundlich
primeren okolju umweltgerecht
stabilen nasproti okolju umweltstabil

2.
(človekovo) okolje das Umfeld
politično okolje politisches Umfeld
socialno/družbeno okolje soziales Umfeld
socialno/družinsko okolje das Milieu
raziskovanje vplivov okolja die Milieuforschung
opisovanje okolja v književnosti: die Milieuschilderung
škoda, ki jo je prizadejalo okolje der Milieuschaden
od okolja prizadet mladostnik: milieugeschädigt
menjava okolja der Milieuwechsel

3. (najbližja okolica) die Umgebung

4. figurativno (strukture, specifične razmere) die -landschaft (univerzitetno Hochschullandschaft, televizijsko Fernsehlandschaft, tiskovno Presselandschaft, umetnostno Kunstlandschaft)

okorél engourdi, gourd, raide, ankylosé

imeti okorne ude avoir les membres moški spol množine engourdis (ali ankylosés)
okorni prsti od mraza doigts gourds de froid
imam okorne noge od hoje j'ai les jambes raides (ali engourdies, ankylosées) par la marche
okorna navada routine ženski spol

okorélost engourdissement moški spol , rigidité ženski spol , raideur moški spol , ankylose ženski spol

okorelost od mraza engourdissement de froid
mrliška okorelost rigidité cadavérique

okrévati restablecerse; convalecer

okrevati od bolezni curar de una enfermedad
zopet okrevati reconvalecer

okróg¹ adv.

1. all'intorno, intorno:
okrog in okrog je lep razgled tutt'intorno si apre una bella veduta

2. attorno, in giro:
okrog hoditi andare in giro, gironzolare

3. circa, all'incirca:
tehtati okrog osemdeset kilogramov pesare ottanta chili circa
spet je leto okrog ancora un anno è finito
pog. od slabosti okrog pasti cadere svenuti, venir meno dalla debolezza
pog. okrog prinašati ingannare; raggirare, circuire, vulg. fregare

okrožj|e [ó] srednji spol (-a …) der Kreis, Landkreis; figurativno der Bezirk
ki je v sestavi okrožja kreisangehörig
neodvisen od okrožja kreisfrei
središče okrožja die Kreisstadt

okupíran (fully) occupied

biti okupíran (zavzet) s čim to be engrossed (by a problem; in an activity)
okupíran od sovražnika enemy-occupied, enemy-held

okupirati glagol
1. (zavzeti z vojaško silo) ▸ megszáll, okkupálNe bi se mogel sprijazniti s tem, da bi deželo okupirala tuja vojska. ▸ Nem tudnék belenyugodni abba, ha egy idegen hadsereg megszállná az országot.Med drugo svetovno vojno je nemška armada okupirala celotno ukrajinsko ozemlje. ▸ A második világháború alatt a német hadsereg Ukrajna teljes területét megszállta.

2. izraža neodobravanje (množično zasesti) ▸ ellep, megszállOtok Phuket je bil med prvimi, ki so ga okupirali turisti. ▸ Phuket volt az egyik első sziget, amelyet elleptek a turisták.V zadnjih desetih letih so Ljubljano okupirali avtomobili. ▸ Az elmúlt tíz évben az autók ellepték Ljubljanát.Še danes zbiram plišaste igrače, ki so dobesedno okupirale mojo sobo. ▸ Még mindig gyűjtöm a plüssjátékokat, amelyek szó szerint ellepték a szobámat.
Skoraj nepopisna gneča je v dopoldanskih urah dobesedno okupirala razstavišče. ▸ A délelőtti órákban szinte leírhatatlan tömeg lepte el a kiállítóteret.
3. (zahtevati veliko pozornosti) ▸ leköt, lefoglalDružinske težave bodo popolnoma okupirale vaše misli. ▸ A családi problémák teljesen lekötik a gondolatait.
Prijatelji vas bodo okupirali, preveč časa boste preživeli z njimi, zato se jih boste seveda naveličali. ▸ A barátok lekötik majd önt, túl sok időt tölt velük, és természetesen megunja őket.
Jaz sem se potem kmalu odselila od doma in služba me je okupirala. ▸ Aztán hamarosan elköltöztem otthonról, és a munka teljesen lefoglalt.

okvír (okenski, slik) marco m ; (bicikla) cuadro m ; (za vezenje) bastidor m ; (območje) ámbito m ; fig margen m ; límite m

v okviru (od) dentro del marco (de)
dati v okvir poner en un marco; encuadrar

Olbia -ae, f (Ὀλβία = blaženo [srečno] mesto) Ólbija

1. mesto na skrajnem severovzhodnem delu obale Sardinije z edinim dobrim pristanom ob tem obrežju (zdaj Terranova): Ci. ep., Val. Max., Fl. — Od tod adj. Olbiēnsis -e ólbijski, iz Ólbije: ager L., epistula Ci. ep.

2. mesto v Bitiniji, pozneje imenovano Nicaea: Plin. — Od tod adj. Olbiānus 3 ólbijski, pri Ólbiji: sinus Mel. (zdaj vzhodni del zaliva Ismit)

3. mesto na obrežju narbonske Galije, kolonija Masilije: Mel.

4. mesto v evropski Sarmatiji ob reki Hipanis, miletska kolonija, po Plin. imenovano tudi Olbiopolis (Olbiópolis, Olbiópola) in Miletopolis (Miletópolis, Miletópola, zdaj Kudak blizu Okzakova): Mel.

old² [óuld] samostalnik
davnina

of old v davnem času, iz davnine, davno
from old iz davnine, od nekdaj
times of old stari časi

Ōlearos -ī, f (Ὠλέαρος) Oléar, eden od kikladskih otokov v Egejskem morju, jugozahodno od Parosa (zdaj Antiparos): V., Mel. — Soobl. Ōlearus -ī, f: Plin. in Ōliaros -ī, f (Ὠλίαρος) Oléar, Olíar O.

oledenél couvert de glace, (ver)glacé; figé; froid

imeti oledenele roke in noge avoir les mains et les pieds glacés
oledenel od groze (être) figé (ali glacé) d'horreur
oledeneli pogled regard moški spol froid (ali glacial, dur, sec)

oledenéti geler, (se) glacer, se congeler, se couvrir de glace (ali de verglas) , être couvert de glace, givrer ; (kri, figurativno) se figer

voda je oledenela l'eau a gelé (ali s'est glacée)
mraz je oledenel reko le froid a gelé (ali glacé) la rivière
cesta je oledenela la route (s')est couverte de glace
oledeneti od groze, strahu (figurativno) se figer d'horreur, de peur

oledenéti helar(se); congelarse

oledeneti od mraza helarse de frío
človeku oledeni srce ob tem eso hiela el corazón
kri mi je oledenela ob tem pogledu el aspecto me heló la sangre

Ōlenus (Ōlenos) -ī, f (Ὤλενος) Ólen

1. mesto v Ahaji med Patrami in Dimo: Plin. (z nom. Olenum).

2. staro mesto v Ajtoliji ob Trakintu: Sen. tr., Hyg. — Od tod adj. Ōlenius 3 (Ὠλένιος) ólenski, iz Ólena, olénijski = ajtól(ij)ski: capella ali pecus O. = Amalthea, astrum Stat., Tydeus Stat. (ker je rojen v ajtol(ij)skem Kalidonu).