Franja

sùstremina ž (samo v frazi) odijelo stoji na njemu kao sustremina obleka visi na njem kot vreča

suus 3, pron. possessivum za 3. osebo sg. in pl. (gl. suī)

1.
a) kot direktni refleksiv α) (nanašajoč se na subj. istega stavka) svoj: ille suom (= suum) gnatum (sc. videre) cupit Pl., uxorem suam interrogavit Ci., hi (sc. septem sapientes) omnes praeter Milesium Thalem civitatibus suis praefuerunt Ci., sentit animus se suā vi, non alienā moveri Ci., de suis homines laudibus libenter praedicant C., aliquem suum facere L. prilastiti si koga (z nakupom), consulatu suo nono temptatus Suet. β) (nanašajoč se na obj. istega stavka v dat. ali acc.) njegov (njen, njihov) lastni; gl. spodaj 2. a). γ) (nanašajoč se na splošni, nedoločni subj.): in ceteris habenda ratio non sua (= sui na sebe) solum, sed etiam aliorum Ci.
b) kot indirektni refleksiv (v notranje odvisnih stavkih) njegov, njen, njìh, njihov: quid sui consilii sit, proponit C., quasi Appius ille Caecus viam muniverit … ubi impune sui posteri latrocinarentur Ci., Scythae petebant, ut regis sui filiam matrimonio sibi iungeret Cu.; v okrajšanih stavkih: quae (sc. Minerva Pallantis) patrem dicitur interemisse virginitatem suam (njeno) violare conantem Ci.; redkeje v primerah: incidit in eandem invidiam quam pater suus (= cum patre suo) N.; prim.: domo eādem fuit contentus, quā Eurysthenes, progenitor maiorum suorum N. njegovih; pesn. (nanašajoč se na glavni subj. in navidezno nam. ipsius): nutricem adfata Sychaei; namque suam (njeno) … cinis ater habebat V.; pron. v zvezi
a) s quisque: suum cuique! Ci., quo sua quemque natura maxime ferre videatur Ci., quas tamen inter omnes est suo quoque in genere mediocris Ci., tempore, quo singulis membris suum cuique consilium, suus sermo fuerit L.; z atrakcijo: equites suae cuique (nam. suos cuique) parti post principia collocat L.
b) s proprius: sua cuique laus propria debetur Ci., calamitatem aut propriam suam aut temporum queri … etiam mediocris est animi C., suo proprio proelio L.
c) z etičnim dat. sibi = svoj (njegov) lastni: Vitr., Col., Ap., suo sibi suco vivont (= vivunt) Pl., suo sibi gladio hunc iugulo Ter.
d) z ipse: alios suā ipsos invidiā opportunos oppressit L., sunt, qui eam … dicant … suā ipsam (= ipsius) peremptam mercede L., suis ipsi tormentis occupati Lact.; pron. okrepljen s -pte ali -met = svoj (lastni): suipte patris Pl., suompte (= suumpte) amicum Pl., Crassum suāpte interfectum manu Ci., suopte nutu Ci., suopte ingenio L., Plin., suāmet ipsum pecuniā praecipitem casurum S., suomet ipsi more praecipites eant S., suamet ipse scelera occultare S., suismet ipsi corporibus dimicantes miscuere certamina L., a suismet ipsis praesidiis indigna … patiebantur L., suāmet vi Plin., a filio suómet Ap.; subst.
a) suī -ōrum, m svojci, sorodniki, učenci, svoji ljudje, svoje čete, pristaši, sodržavljani, someščani: quem sui Caesarem salutabant Ci. ep., aequabiliter in alienos et in suos inruebat Ci., Caesar suos a proelio continebat C., in eo colle Iugurtha extenuatā suorum acie consedit S., recurrere ad suos L., plures suos reddiderat N. si je bil pridobil (naklonil), qui optime suos nosse deberet N., cum … eum obsecraret, se sibi suisque reservaret N., a conspectu suorum recesserant N.; redkeje v sg.: tutores in ea quoque re partium memores ad suum tendere L. so bili za svojca, dextra decisa quaerit te suum V. svojega lastnika, (sc. volucres avem) fecere suam Stat. naredijo za svojo, jo sprejmejo (vzamejo) za svojo.
b) pl. sua -ōrum, n svoje = svoje (njegovo, njeno, njihovo) imetje, svoja (njegova, njena, njihova) last, svojina, imetek: cum se suaque omnia in oppidum … contulissent C., cum se suaque ab iis defendere non possent C., plebi (civibus N.) sua restituere S., se suaque omnia potestatis alienae facere L., ad sua redire Amm., ut in suis requirerent barbaros Amm. v njih (njihovi) deželi; sg. suum -ī, n svojina, svoja (njegova, njena, njihova) last: Dig., ne suum adimeret alteri Pl., alicui suum vendere Ci. njegovo zakonito last, ut ad suum quisque perveniat Ci., quid quisque habeat sui Ci., sui nihil deperdere C., largius suo uti S., quod suum non esset L., aliquid suum dicere Q. proglasiti kaj za svojo last.

2. occ.
a) svoj (njegov, njen) ljubi, ljubljeni, priljubljeni; večinoma pesn.: constitit alma Venus … suique Caesaris eripuit membris … animam O., cumque choro meliore sui vineta Timoli Pactolonque petit O., deseruere sui nymphae vineta Timoli O., quodque suus coniunx riguo collegerat horto, truncat olus foliis O., pinus suis montibus caesa O. na domačem gorovju.
b) svoj (njegov, njen, njihov) lastni, lasten, svojski, sam svoj, samosvoj: indulsit illi suus pater semper Ci. ep., illum ulciscentur mores sui Ci. ep., hunc (sc. Hannibalem) sui cives e civitate eiecerunt Ci., is poterit semper in disputando suus esse Ci. samobiten, samostojen, neodvisen, suosque deos aut novos aut alienigenas coli confusionem habet religionum Ci., suā sponte Ci., C., L. idr. sam po svoji volji, sam od sebe, po svoji glavi, introire ad Ciceronem ac … domi suae inparatum confodere S., plebi sui magistratus essent L., suus fuit accusator N. sam svoj, neminem neque suo nomine neque subscribens accusavit N. v svojem (lastnem) imenu, sam zase, ei … sua manu scripsit N. svojeročno, lastnoročno, in sua potestate esse N. ali sui iuris esse Ci., Paul. (Dig.) sam svoj biti, biti samostojen, biti neodvisen, ancilla nunc sua est Pl. samosvoja, materiam suo praebet seges arida damno O., suas cuiusque eorum clientelas (sc. esse) C. (De bello Gallico 7, 32; gl. clientela) vsak … ima svoje posebno, sua sidera norunt V. imajo svoje posebne zvezde, viscum … quod non sua seminat arbos V., suas iniurias persequi C. krivice, ki so se jim zgodile, neque cuiquam mortalium iniuriae suae parvae videntur S. njemu storjene krivice; pesn. in poznolat.: vix sua erat O. pri sebi, suus non est Icti. ni pri sebi, ni pri pameti; subst.: suum illud … tenet ad extremum Ci. drži se svojega (znanega) načela …
c) svoj = pravšen, pravšnji, pravi, pripadajoč, pristoječ, pristojen, primeren, prikladen, ustrezen, določen, ustanovljen, odločen, navaden, običajen, naraven, prirojen: domesticus et suus consul Ci., si suum numerum naves haberent Ci. pravšno, določeno, numerum non habet illa (sc. ratis) suum O., esse sui roboris O. pravšne, suae aetatis Dig., suo iure N. po pravici, ki mu gre, po vsej pravici, suo iure Ennius sanctos appellat poëtas Ci., verecundiae erat equitem suo alienoque Marte pugnare L. na prav(šn)i bojni način = na konju, jezdeč, fessosque sopor suus occupat artus V. jim pristoječ(e), suis quemque stimulis movere L. vsakega njegovo (= primerno), iusto desunt sua verba dolori O. primerne, ad quam (sc. immortalitatem) eum sua fata ducebant L. njemu določena usoda, stat sua cuique dies V. določeni, subito reliquit annum suum Ci. opustil je svoje za potegovanje (kandidaturo) za službo (pretorstvo) zakonito določenega leta, qui autem anno suo petierint Ci. ki so se potegovali za službo v (svojem) zakonito določenem letu, factus consul est bis, primum ante tempus, iterum sibi suo tempore, rei publicae paene sero Ci. ob času, ki je bil zanj pravi, fortuna sua mobilitate, quem paulo ante extulerat, demergere est adorta N. ob svoji običajni nestanovitnosti, pennas ambo non habuere suas O. prirojenih, suā morte defungi Suet. svoje smrti, sam od sebe umreti = umreti naravne smrti, (sc. aurum) statim suum est Plin. je takoj (je že) naravno (= čisto); suum est z inf.: quia suum est interiectionis voce abscondita proferri Prisc.
d) pripraven, ugoden: suo loco, suis locis C., suo loco pugnam facere S., suo maxime tempore atque alieno hostibus bellum incipere L., occasio sua L., aestu suo Locros traiecit L., ferunt sua flamina classem V., vere suo V., ventis iturus non suis H., sua sidera Val. Fl., primo variā fortunā, mox pugnavit suā Vell.
e) komu vdan, naklonjen: Alfenus … utebatur populo sane suo Ci., vota suos habuere deos O., Ambracienses sui L. ali Chatti sui T. ki so njemu vdani, naklonjeni, Hispania sua T.

Opomba: Gen. pl. suûm: Ter., Sis. ap. Non.; zastar. (predklas.) obl.: sam = suam: sam pro suam (sc. antiqui) dicebant P. F.; sōs = suōs: sos interdum pro suos (sc. antiqui) ponebant P. F.; sās = suās: sas suas: Ennius: „Virgines nam sibi quisque domi Romanus habet sas“ P. F.; sīs = suīs: per dativum casum idem Ennius effert: „Postquam lumina sis oculis,“ pro suis P. F.

súženj slave; (na galeji) galley slave

rojen kot súženj born a slave (ali born to slavery)
gonjač, paznik súžnjev slave driver
lovec na súžnje slave hunter
lastnik, gospodar súžnjev slave owner
ladja za prevoz súžnjev slaver
trgovina s súžnji slave trade
trg, trgovanje s súžnji slave market
trgovec s súžnji slaver, slave dealer
vstaja súžnjev zgodovina revolt of the slaves
on je súženj pijače (svojih strasti) he is a slave to drink (to his passions)
delati kot súženj to work like a slave
garati, mučiti se kot súženj to drudge, to slave, (vulgarno) to slave one's guts out
napraviti koga za súžnja to enslave, to enthral (ZDA enthrall) someone

svéča candle; (kot svetlobna mera) candlepower

lojena svéča tallow candle
voščena svéča wax candle, (tanka) taper
ledena svéča icicle
ob, pri svéči by candlelight
raven kot svéča bolt upright, straight as a dart (ali as an arrow)
10-svečna žarnica a ten candlepower lamp
ogorki svéč candle ends pl
jakost svéče candlepower
svetloba svéče candlelight
stenj svéče candlewick
prižgati svéčo to light a candle, to apply a match to a candle
škarje, utrinjač za svéče candle-snuffers pl
od svéče kaplja, teče the candle runs (ali gutters)
utrniti svéčo to trim a candle

svéča bougie ženski spol ; (tudi tehnika) ; (lojeva) chandelle ženski spol ; (oltarna) cierge moški spol

ledena sveča glaçon pendant
papeževa sveča (botanika) molène ženski spol, verbascum moški spol
parafinska sveča bougie de paraffine
stearinska sveča bougie stéarique (ali de stéarine)
raven kot sveča droit comme un cierge, tout droit
pri sveči pisati écrire à la (lumière d'une) bougie (ali chandelle)
pri sveči večerjati dîner aux chandelles
stroj za ulivanje svečč machine ženski spol à fondre les bougies

svéča bujía f (tudi teh, fiz)

(voščena, stearinska) sveča vela f
ledena sveča carámbano m, canelón m
oltarna sveča cirio m
velikonočna sveča (rel) cirio pascual
utrniti svečo despabilar
ulivati sveče fabricar (ali hacer) velas
lojena (parafinska) sveča vela de sebo (de parafina)
pri sveči a la luz da la vela
raven kot sveča derecho como una vela (ali como un huso)

svegliare

A) v. tr. (pres. sveglio)

1. zbuditi, prebujati:
non lo sveglierebbero neppure le cannonate pog. spi kot top

2. pren. zbuditi, zbujati; izučiti

3. pren. vzbuditi, vzbujati (tek, željo)

B) ➞ svegliarsi v. rifl. (pres. mi sveglio)

1. prebuditi, prebujati se

2. pren. spametovati se; postajati premeten

3. pren. vzbuditi, vzbujati se (tek); dvigniti, dvigati se (veter)

svet¹ [é] moški spol (-a; -ovi)

1. (kozmos) die Welt
svetovi množina Welten množina

2.
ta svet diese Welt; das Diesseits
oni/drugi svet das Jenseits (poslati na drugi svet ins Jenseits befördern)
zgornji svet die Oberwelt
spodnji svet religija die Unterwelt, biblično: der Scheol
slika/podoba sveta das Weltbild
konec sveta der Weltuntergang, religija die Endzeit
občutek, kot da bo konec sveta die Weltuntergangsstimmung
pričakovanje konca sveta die Endzeiterwartung
drevo sveta mitologija der Weltenbaum
zapustiti svet aus der Welt gehen

3. naš planet: die Welt
Novi svet Neue Welt
Stari svet die Alte Welt
pradavni svet Urwelt
vzhodni svet der Orient, das Morgenland
zahodni svet der Okzident, das Abendland
tretji svet die dritte Welt
ves svet die ganze Welt
po vsem svetu in der ganzen Welt
prepotovati ves svet in der ganzen Welt herumkommen
… sveta Welt-
(atlas der Weltatlas, prebivalstvo die Weltbevölkerung, zemljevid die Weltkarte)
pol sveta die halbe Welt

4. (svetovne razmere) die Welt
… sveta Welt-
(izboljševalec der Weltverbesserer, občutenje das Weltgefühl, zaničevalec der Weltverächter)
|
tek sveta der Lauf der Dinge
ki je videl dosti sveta [vielgereist] viel gereist
ki pozna svet in življenje weltkundig
ki pretresa svet welterschütternd
ki spreminja svet weltverändernd
gledati svet skozi rožnata očala die Welt durch die rosige Brille sehen
od tega ne bo konec sveta figurativno davon geht die Welt nicht unter
nehvaležnost je plačilo sveta Undank ist der Welt Lohn
videti dosti sveta weit herumkommen
zagledati luč sveta das Tageslicht erblicken, zur Welt kommen
odprt k svetu/za svet weltoffen
na svet auf die Welt
na svetu auf/in der Welt
na tem svetu dahier, in dieser Welt
priti na svet auf die Welt kommen
na onem/drugem svetu im Jenseits
najboljši na svetu der weltbeste
to je na svetu vseeno das ist piepegal/schnurzegal
tako je pač na svetu das ist der Lauf der Welt
za nič na svetu um nichts in der Welt
za vse na svetu um alles in der Welt
o svetu von der Welt, über die Welt
predstava o svetu das Weltbild
od tega sveta von dieser Welt
odmaknjen od sveta weltabgeschieden
odmaknjenost od sveta die Weltabgeschiedenheit
okoli sveta (rund) um die Welt
potovanje okoli sveta die Weltreise, strokovno: die Erdumrundung
po svetu durch die Welt
po vsem svetu to pričakujejo ipd.: weltweit
razgledati se po svetu sich den Wind um die Ohren/um die Nase pfeifen lassen
pred svetom vor der Welt
pred vsem svetom vor aller Welt
beg pred svetom die Weltflucht
zapiranje pred svetom die Selbstabkapselung
s sveta aus der Welt
spraviti s sveta aus der Welt schaffen
sprt s seboj in s svetom mit sich und der Welt zerfallen
usmerjen/naravnan v ta svet weltzugewandt
živeti v nekem drugem svetu wie auf einem fremden Stern leben
za svet für die Welt, um die Welt
za ves svet ne um nichts auf der Welt, nie im Leben
pomemben za ves svet weltbewegend
za nič na svetu für kein Geld dieser Welt

svét (-á) m

1. mondo, universo; terra:
star kot svet vecchio come Matusalemme
stvarjenje sveta la creazione del mondo
spoznavati svet conoscere il mondo
lit. Pot okoli sveta v 80 dneh Il giro del mondo in 80 giorni

2. (celota vsega, kar biva na zemlji) mondo:
duhovni, predmetni, stvarni svet il mondo spirituale, il mondo reale
naravni in nadnaravni svet il mondo naturale, il mondo sovrannaturale

3. (del zemeljske površine) area, zona:
gorat, hribovit svet zona montuosa
raven svet zona pianeggiante

4. (celota bitij, stvari, pojavov v naravi) mondo, ○:
organski, neorganski svet il mondo organico, anorganico
rastlinski svet le piante, la flora
ribji svet i pesci
živalski svet gli animali, la fauna

5. (celota pojavov duševnega življenja človeka) mondo, sfera:
čustevni, notranji svet la sfera sentimentale, intima
podzavestni, psihični svet la sfera del subconscio, psichica

6. (skupnost ljudi glede na družbeno ureditev, kulturne in socialne značilnosti) mondo:
antični svet il mondo antico
moderni, sodobni svet il mondo moderno

7. (celota pojavov na kakem prodročju človekovega udejstvovanja) mondo:
svet kulture, politike il mondo della cultura, della politica
svet znanosti in tehnike il mondo della scienza e della tecnica

8. (skupina ljudi, ki jih družijo podobni interesi, enak spol, družbena pripadnost) ○, mondo:
moški, ženski svet gli uomini, le donne
mladi svet i giovani
strokovni svet i tecnici, i professionisti, gli esperti
slovanski svet gli slavi

9. (življenje v družbi, javnem življenju) mondo:
odpovedati se svetu rinunciare al mondo

10. (ljudje, javnost) il mondo, la gente, il pubblico:
svet je hudoben, krut la gente è malvagia, crudele
star. na ulicah se je trlo sveta una gran folla brulicava per le strade
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
(zaradi tega) se svet ne bo podrl non casca mica il mondo
pren. to se dogaja, odkar svet stoji succede così da che mondo è mondo
pren. rad bi svet na glavo postavil vorrebbe mettere il mondo sottosopra
pren. čutiti se odrezanega od sveta sentirsi isolato dal resto del mondo
pren. pogledati, prijokati na svet venire al mondo, nascere
pren. požvižgati se na ves svet infischiarsene di tutto e di tutti
pren. saj nisem šele danes na svet prišel non sono mica così ingenuo (da crederlo)!
spraviti ... otrok na svet mettere alla luce... figli
pren. po svetu hoditi z odprtimi očmi girare il mondo tenendo gli occhi bene aperti
živeti med svetom essere un laico (non stare in un convento)
ne storiti česa za nič na svetu non fare una cosa per tutto l'oro del mondo
spraviti koga na drugi svet mandare qcn. all'altro mondo, uccidere qcn.
rel. oni svet l'aldilà
politika mu je tuj svet di politica non s'intende
raziti se na vse konce sveta disperdersi per il mondo
pren. kraj je na koncu sveta il luogo è in capo al mondo
filoz. čutni svet il mondo sensibile
PREGOVORI:
denar je sveta vladar il denaro è il re del mondo

svet|el [è/ə] (-la, -lo)

1. hell, hell- (barve hellfarbig, kože/polti hellhäutig, s svetlimi progami [hellgestreift] hell gestreift)
svetlo pivo helles Bier, das Weißbier
eno svetlo pivo ein Helles
svetlo moder hellblau, lichtblau, nebesno: himmelblau

2. (poln svetlobe) lichterfüllt, lichtdurchflutet; leuchtend
dnevno: je svetlo es ist Tag

3. trenutek, širina ipd.: licht (trenutek lichter Augenblick), Licht- (trenutek der Lichtblick, sled die Lichtspur, stran/plat die Lichtseite)
sveta širina gradbeništvo, arhitektura, tehnika lichte Weite, die Lichte

4. (očiščen) blank
svetel kot zrcalo spiegelblank

svetlejš|i (-a, -e) heller (kot als)
postati svetlejši heller werden, auflichten ➞ → svetel

svetló | svêtlo | svètlo adv.

1. chiaro:
svetlo moder blu chiaro
pren. svetlo pogledati guardare sorpreso, sbalordito

2. (v pov. rabi)
bilo je svetlo kot podnevi era chiaro come in pieno giorno
postajalo je svetlo, ko smo vstali si faceva giorno quando ci alzammo

svetník¹ saint; holy man, pl men

svetník zaščitnik patron saint
Vseh svetníkov dan religija, 1. november All Saints' Day, All Hallows' Day, Allhallows, Hallowmass
proglasiti za svetníka to canonize
živeti kot svetník to lead a saintly (ali pious) life
dovolj, da bi se še svetník razjezil (bi zaklel) enough to make a saint swear
dovolj, da bi še svetník izgubil potrpljenje enough to try the patience of a saint

svetovalec samostalnik
1. (strokovnjak) ▸ tanácsadóMed 15.000 možmi na šogunski strani so bile tudi enote, ki so jih usposabljali francoski vojaški svetovalci, večino so pa sestavljale samurajske enote. ▸ A 15.000 fős sógunhaderő egyes egységeit francia katonai tanácsadók képezték ki, de a többség szamurájhaderő maradt.
Na tem položaju je podpiral cesarjeve interese in postal njegov ožji svetovalec. ▸ Ebben a tisztségében a császár érdekeit képviselte, és végül az egyik legközelebbi tanácsadója lett.

2. (kdor daje nasvete) ▸ tanácsadó
Skušal je biti ne samo sodelavec, pač pa učitelj, svetovalec in prijatelj. ▸ Nemcsak kolléga, hanem tanár, tanácsadó és barát is próbált lenni.
V njunih odnosih so bili trenutki napetosti, a je oče pozneje postal njegov svetovalec in prijatelj. ▸ Voltak feszültséggel teli pillanatok a kapcsolatukban, de az apja később a tanácsadója és a barátja lett.
Partner bo vaš zaupnik in svetovalec. ▸ A partnere a bizalmasa és a tanácsadója lesz.

svéž fresh; new; recent; (hladen) cool, chill, chilly, refreshed

svéžega datuma of recent date
svéže čete fresh troops pl
svéž kruh new bread
svéže mleko new milk
svéža jajca new-laid eggs pl
svéže meso fresh meat
svéže perilo clean linen
svéža srajca clean shirt
svéž sir fresh cheese
svéž vetrič brisk gale
svéž zrak fresh (ali bracing) air, crisp air
svéža sled live scent
svéža voda fresh water
imamo ga v svéžem spominu he is still fresh in our memories
svéža je kot rožica (figurativno) she is (as) fresh as a daisy
počutim se čisto svéžega I feel as fresh as paint
svéže (po)barvano! wet paint

svijèća ž (ijek.), svéća ž (ek.)
1. sveča: lojana, voštana, stearinska, mrtvačka svijeća; ledena svijeća; svijeća za božićno drvce, za novogodišnju jelku; krsna, slavska svijeća krstna sveča, sveča, ki jo prižgejo ob krstni slavi; prav kao svijeća raven kot sveča; pridržati komu -u na samrti držati komu sveču ob zadnji uri; umrijeti bez -e ne imeti bližnjih sorodnikov; ugasila mu se slavska svijeća umrl je brez potomcev; ugasiti = utuliti -u ugasiti svečo; od strehe vise -e od kapu vise ledene sveče
2. fiz. sveča: Hefnerova svijeća, električna žarulja, sijalica u obliku -e

svil|a ženski spol (-e …) die Seide (balonska Ballonseide, japonska Japanseide, naravna Naturseide, padalska Fallschirmseide, rastlinska Pflanzenseide, surova Rohseide, za podlogo Futterseide, šantunška Shantungseide, umetna Kunstseide), blago: der Seidenstoff, die Seide; sukanec: die Nähseide, -seide (za gumbnice Knopflochseide)
svila tusa tehnika die Tussah-Seide
trgovec s svilo der Seidenhändler
pridobivanje svile der Seidenbau
kot svila seidenartig, mehek: seidenweich
iz čiste svile reinseiden
izdelki iz svile Seidenwaren množina
iz surove svile rohseiden
iz umetne svile kunstseiden

svíla ž
1. svila: prirodna, umjetna, vještačka, veštačka, sirova svila; fabrika, tkaonica -e; preradba sirove -e; končanje -e sukanje svile; čovjek mekan kao svila človek mehak kot svila; nositi -u i kadifu oblačiti se razkošno; prodavati nekome -u vleči koga za nos, imeti koga za norca; pustiti kome crvenu -u udariti koga v obraz, po nosu, da mu teče kri
2. koruzni laski: svila na kukuruznom klipu

svíla seda f

čista (naravna surova) svila seda pura (natural, cruda)
umetna svila seda artificial; rayón m
acetatna svila seda de acetato (ali de azacho)
krep svila seda crespón
iz čiste svile de toda seda, de seda pura
pralna svila seda lavable
svila za šivanje (za vezenje) seda de coser (de bordar)
sukana svila hilo m de seda
mehek kot svila como una seda
trgovec s svilo comerciante m en sedas
trgovina s svilo comercio m de la seda; sedería f

svilnat (-a, -o) seidig; (kot svila) seidenartig; mehak: seidenweich
svilnati lesk der Seidenglanz
s svilnatim leskom seidenmatt