Franja

tredici

A) agg. trinajst; trinajsti:
un'opera in tredici volumi delo v trinajstih zvezkih
oggi è il giorno tredici danes smo trinajstega
sono le ore tredici ura je trinajst

B) m; f (število) trinajst; trinajsti; trinajstica:
le tredici trinajsta ura, ena popoldne
nel '13 trinajstega leta (1813, 1913)
fare, totalizzare un tredici zadeti trinajstico (na nogometni stavi)
oggi è il tredici danes smo trinajstega

tréflé, e [trefle] adjectif ki ima obliko deteljice

tréfonds [trefɔ̃] masculin globina, dno; kar je pod zemljo; figuré največja skrivnost

être ému jusqu'au tréfonds de l'âme, du cœur biti ganjen do dna duše, srca
connaître e fond et le tréfonds d'une affaire poznati zadevo do zadnje potankosti

tremblant, e [trɑ̃blɑ̃, t] adjectif tresoč se, trepetajoč, drhteč; boječ

tremblant de froid drgetajoč od mraza

tremblé, e [trɑ̃ble] adjectif trepetav; tresoč se

écriture féminin tremblée tresoča se pisava
voix féminin tremblée tresoč se glas

tremblotant, e [-blɔtɑ̃, t] adjectif lahno se tresoč, rahlo drhteč, trepetajoč

voix féminin tremblotante rahlo drhteč glas

tremila

A) agg. tri tisoč:
allo stadio c'erano sì e no tremila persone na stadionu je bilo približno tri tisoč gledalcev

B) m (število) tri tisoč:
i tremila alpin. tri tisoč metrov (višine)
tremila siepi šport tri tisoč metrov z ovirami (tek)

tremō -ere -uī (indoev. baza *t(e)rem- [prim. kor. *teres- v terreo in *trep- v trepidus] tresti se, utripati; prim. skr. taraláḥ tresoč se, trzajoč, nemiren, gr. τρέμω = lit. trimù, trìmti tresem se, gr. τρόμος tresenje, τρομερός plah, plašen, sl. tresti [se], got. þramstei kobilica, lat. tremor, tremulus, prim. tudi terreo)

1. intr. (s)tresti se, (vz)trepetati, zatrepetati, (za)drgetati, vzdrgeta(va)ti (vz)drhteti, zadrhteti, utripniti (utripati): Pl., Ter., Enn., Lucr., Sen. tr., Val. Fl., Hier. idr., tremunt manus O., tremunt genua Sen. ph., tremit hasta V., pars in frusta secant veribusque trementia figunt V., numquam Roma tremuit (od potresa) Plin., cum ipsum solum suffosionibus et cuniculis tremeret Sen. ph., vicina quoque tremuerunt Sen. ph., trementia labra Ci., Sen. ph., trementia membra Sen. rh., trementes oculi Iuv., Amm., et corde et genibus tremit H., Hector toto pectore tremens Ci., tremere animo Ci. ep.; z gr. acc.: tremit artūs V., Lucr. po (vseh) udih, tremis ossa pavore H.; z loc.: tremens animi Tert.

2. trans. (s)tresti se, (vz)trepetati, zatrepetati (pred čim, zaradi, od česa), zelo se (z)bati česa, zelo se ustrašiti (prestrašiti) česa: secures dictatoris tremere et horrere L. od groze se tresti, te Stygii tremuere lacūs V., iratos regum apices H., offensam Iunonem O., hostem, varios casus Sen. tr., iussa virûm Sil., gladios Lact. — Od tod adj. gerundiv tremendus 3 „tisti, pred katerim je treba (vz)trepetati“ = strašen, strahoten, grozen, grozoten, strašljiv, grozljiv: Plin., Stat., Val. Fl. idr., oculi, sceptra O., rex (= Pluto) V., monita Carmentis V., Chimaera, cuspis, tumultus, Alpes H.

trempé, e [trɑ̃pe] adjectif na-, po-, pre-, zmočen; moker; kaljen (železo); razredčen (vino); figuré prežet (de z); energičen, trden (značaj)

pain masculin trempé namočen kruh
acier masculin trempé kaljeno jeklo
vêtements masculin pluriel trempés premočena obleka
visage masculin trempé de larmes od solz oblit obraz
trempé jusqu'aux os premočen do kosti (od dežja)
trempé de sueur ves oblit, moker od znoja, oznojen
trempé comme une soupe popolnoma premočen

tremulus 3, adv. -ē (iz tremere kakor credulus iz credere)

1. tresoč se, tresav, tresljiv, trepetajoč, drgetajoč, drhteč, drhtav, drgetav, utripajoč: Pl., Ter., Cat., Lucr. idr., mare fit tremulum, tenui cum stringitur aura O., tremulae vestes O. vihrava, ohlapna, lumen V., Enn. fr. trepetajoč, flamma Ci., cantus tremulus H. s tresočim glasom, tresoglasno, oculi Ap., anus tremulas manūs tendit O., tremulus passus O., plumulae tremule resultantes Ap.; acc. n. adv.: tremulum crisat Mart.; subst.
a) tremulus -ī, f bot. trepetlika: Plin. Val.
b) tremulī -ōrum, m tresavci, tresavičniki, oboleli za tresenjem (tresavico): Plin.

2. drget (trepet) vzbujajoč, stresajoč, pretresa(va)joč: frigus Ci. (Arat.), horror Pr. — Kot rimski priimek, npr. Q. Marcius Tremulus Kvint Marcij Tremul: Ci., L., Plin.

trenútek (-tka) m

1. momento, attimo; pog. momentino:
trenutek, prosim! un momento, prego!
oprostite za trenutek mi scusi un momentino
srečni, temni trenutki življenja momenti felici, oscuri della vita

2. (kratek čas v neomejenem trajanju) momento, istante:
v tistem trenutku se je spomnil na mater in quel momento si ricordò della madre

3. (z okoliščinami vred omejeno trajanje) momento, condizione, circostanza:
to je zgodovinski trenutek è un momento storico
sedanji politični trenutek le condizioni politiche presenti
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ne dati trenutka miru non dar requie
ne imeti trenutka miru non avere un momento di tranquillità
od trenutka do trenutka je hrup močnejši il baccano aumenta di minuto in minuto
prišel je njegov veliki trenutek è venuta la sua ora
predati se veselim trenutkom darsi, abbandonarsi alla gioia
priti zadnji trenutek arrivare all'ultimo momento
svetli trenutki (duševnega bolnika) i momenti di lucidità (del malato)

trépassé, e [trepase] adjectif umrli, pokojni, rajni; masculin, féminin rajnik, -ica, pokojnik, -ica

la fête, le jour des trépassés (religion) dan mrtvih, vernih duš dan (2. november)

trépidant, e [trepidɑ̃, t] adjectif tresoč se, drgetajoč; neenakomeren (hoja); figuré razdražen, vročičen, živahen

mener une vie trépidante živeti razgibano življenje

trepidātiō -ōnis, f (trepidāre) vihravo, plašno capljanje, cepetanje, nemirno tekanje, tekanje sem in tja, nemirno, neodločno, omahujoče tekanje vsevprek, pretekanje, plašno, nemirno beganje, plašna naglica, zbeganost, plahost, prenagljenost, nered, plahi nemir, blodnja, tavanje, zmeda, zmešnjava, vrvenje, vrvež, preplah, bujno dogajanje, metež, naglica, trepidácija ipd.: Auct. b. Alx., Vell. idr., inter primam trepidationem L., urbium insularumque L., num quae trepidatio? num qui tumultus? Ci., trepidatio et fuga hostium L. zmeden (divji) beg, ex trepidatione concurrentium silentium fuit L., primo nova res trepidationem fecit L., tantam trepidationem iniecit, ut … L., trepidatione vulgi invalidi obtriti (sc. sunt) T., trepidatione ferentium Galba proiectus e sellā T. v plašni naglici, vitia non naturae, sed trepidationis Q., cum augeret stragem trepidatio T.; pl.: pavibundae trepidationes Arn.; metaf.: nervorum Sen. ph.

trepidus 3 (iz *trepo-dos, indoev. baza *trep- capljati, cep(e)tati, taptati, stopati; prim. skr. tr̥práḥ, tr̥pálaḥ nagel, vihrav, nestanoviten, gr. τραπέω drozgam (mečkam, meljem) grozdje, lat. tremō, sl. trepetati, trepati)

1. nemiren, zbegan, vznemirjen, vzburjen, razburjen, zmeden, bloden, plašen, boječ se, plah, tudi nagel, hiter, vihrav, neurejen, divji ipd.: o stvareh: Lucr., Sen. tr. idr., ferrum in trepidā (razburkan, valovit, valoveč, kipeč) submersum sibilat undā O.; enalaga: unda trepidi aheni V. voda v kipečem kotlu, fuga L. brez reda, neurejen, divji, certamen H., cursus V., pes, os, vultus O., oculi Sen. ph.; o živih bitjih: civitas L., curia maesta ac trepida L. zbegana, ki si ne zna pomagati, Dido V., apes V.; z abl. causae: omnes motu trepidi S., formidine trepidus V.; pesn. z obj. v gen. (zaradi česa): Sil., Stat. idr., trepidus admirationis T., rerum suarum L., illae intus trepidae rerum per cerea castra discurrunt V. boječ se za svoje … , religionis Ap., trepide concursans Ph., trepide castra relinquere L., trepide anxieque certare Suet.

2. enalaga vznemirljiv, poln vznemirjenja, vznemirjajoč, nemiren, begajoč, nevaren, nevšečen, neugoden: litterae Cu., nuntius Iust. nesrečno poročilo, poročilo o nesreči, senatus in trepidis rebus dictatorem dici iubet L. v burnih (nemirnih) časih, Tullus in trepidā re XII vovit Salios L., res trepidae S. povsod (ena sama) zmeda, metus O., vita T. v nevarnosti se nahajajoče, ogroženo.

trésaillé, e [trezaje] adjectif razpokan

trésallé, e [-zale] adjectif razpokan

tableau masculin trésallé razpokana slika

tréskati (-am) | tréščiti (-im) imperf., perf.

1. tuonare

2. pren. strepitare, far rumore; tuonare

3. sbattere (della porta)

4. battere (contro):
toča je treskala po šipah la grandine batteva sui vetri

5. piombare, stramazzare

6. tr. scaraventare, lanciare
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. z oblakov treščiti na tla mettere (finalmente) i piedi a terra, scendere dalle nuvole
treščiti koga po glavi menare un colpo in testa a qcn.
treščiti koga na cesto sbattere qcn. sulla strada; licenziare qcn. in tronco
kaj mu je treščilo v glavo? ma cosa gli è preso? cosa gli è venuto in mente?

tréti (trèm)

A) imperf.

1. schiacciare, tritare:
treti lešnike, orehe schiacciare le nocciole, le noci
treti sol v možnarju pestare il sale nel mortaio

2. strofinare, sfregare:
treti otrple mišice strofinare i muscoli irrigiditi

3.
treti konopljo scavezzare, fiaccolare la canapa
treti lan scotolare il lino

4. pren. gravare, soffocare, assillare:
tarejo ga dolgovi è gravato dai debiti
tre ga skrb za otroke è preoccupato per i figli
treti revščino fare la fame, vivere in miseria, nelle ristrettezze, nell'indigenza
znati kaj več kot hruške peči in orehe treti sapere un sacco di cose, essere bravo in tante cose

B) tréti se (trèm se) imperf. refl.

1. aderire (stretto)

2. pren. (gnesti se) pigiarsi, accalcarsi; brulicare:
ljudje so se trli v kino la gente si accalcava davanti al cinematografo
(s smiselnim osebkom v rodilniku) na obali se tre turistov sulla costa c'è calca di turisti

C) tréti si (trèm si) imperf. refl.
treti si glavo preoccuparsi

trgovína (-e) f

1. (gospodarska dejavnost) commercio; traffico; tratta:
trgovina in obrt il commercio e l'artigianato
izvozna, uvozna trgovina commercio di esportazione, di importazione
mednarodna, zunanja trgovina commercio internazionale, estero
trgovina z belim blagom tratta delle bianche
trgovina s sužnji tratta degli schiavi
trgovina z mamili traffico di stupefacenti

2. (lokal) negozio, bottega; vendita, spaccio:
trgovina s čevlji negozio di calzature
trgovina s sadjem in zelenjavo bottega del fruttivendolo
trgovina kovčkov valigeria
trgovina s klobuki cappelleria
trgovina s kristalom cristalleria
trgovina s krzni pellicceria
trgovina s pleteninami maglieria
trgovina z železninami negozio di ferramenta
športna trgovina negozio di articoli sportivi
veriga trgovin catena di negozi
trgovina na črno mercato nero, borsa nera
komisijska trgovina negozio su commissione