Franja

naváda habit; habitude, wont; (šega) custom; use, usage, practice

iz naváde by habit
po svoji stari navádi according to one's usual practice
po njegovi navádi according to his habit (ali wont)
naváda je... it is customary...
ukoreninjena naváda deep-rooted (ali inveterate) habit
šege in naváde manners and customs
moč naváde the force of habit
življenjske naváde habits of life
po navádi in the usual way, usually, as a rule, as usual
naváda je železna srajca habit (ali custom, use) is second nature
kakor je bila moja naváda as my custom was
delati kaj iz naváde to do something from force of habit
imeti navádo to be in the habit (of), (samo v preteklem času) to use
imel je navádo priti k meni vsak dan he used to come to me every day
navzeti se slabih navád to pick up bad habits
opustiti navádo to give up (ali to drop) a habit
postati naváda to grow into a habit
to prehaja v navádo it is growing into a habit
vdajati se navádi to give way to a habit
to je stvar naváde it is a matter of habit
ki je suženj naváde habit-ridden

naváda habitude ženski spol , coutume ženski spol ; usage moški spol

moč navade force ženski spol de l'habitude
kakor po navadi comme d'habitude (ali de coutume, d'usage, de règle)
iz navade par habitude
v navadi biti être d'usage
to ni več v navadi cela n'est plus d'usage, c'est hors d'usage, c'est désuet
to ni naša navada ce n'est pas l'usage (ali la coutume) chez nous
šege in navade les us et coutumes
navada je železna srajca l'habitude est une seconde nature

naváda hábito m ; (šega) costumbre f ; (raba) uso m ; usanza f ; (rutina) rutina f

iz navade por costumbre
moč navade la fuerza de la costumbre
kot po navadi como de costumbre
ne več v navadi caído en desuso
stara navada una vieja costumbre
imeti navado tener la costumbre (da ... de nedoločnik)
opustiti navado perder la costumbre, deshabituarse
postati navada convertirse en hábito
privzeti navado adquirir una costumbre, contraer un hábito
navada je železna srajca la costumbre es otra naturaleza

naváda -e ž., зви́чай -ю ч., зви́чка -и ж., на́вик -у ч., на́вичка -и ж., мане́ра -и ж.

• po navádi зазвича́й

nāvālis -e (nāvis) ladjin, ladijski; morski, pomorski, na (po) morju, obmorski, primorski: materia L., forma O., corona V. ali honor O. ladijski venec (ki prikazuje ladijske kljune; podeljevali so ga zmagovalcem v pomorskih vojnah), maritimus et navalis hostis Ci. sovražnik, ki pride po morju in na ladjah, castra navalia C. (= castra nautica) obmorski tabor = utrjen tabor na morskem obrežju, ki je imel nalogo varovati ladje in ščititi vojaške enote, ki so se izkrcavale na kopno, pogosto povezan z ladjami, potegnjenimi na suho, stagnum T. bazen za (zabavno) ladijsko bitko (prim. naumachia), scriba Fest. ladijski pisar, pons Amm. ladijski most, bellum Ci., Fl., pedestres navalesque pugnae Ci. bitke na kopnem in na morju, proelium n. (naspr. proelium terrestre) N., pugna L., certamen L., V., victoria L. epit., triumphus L. za zmago na morju, res navalis L. pomorske priprave, ladjevje, navales pedestresque copiae L. pomorske in kopenske čete, socius navalis, večinoma v pl. socii navales mornar(ji), pomorščak(i): Sex. Digitius socius navalis L., classem sociis navalibus instructam habebat, inopem milite L., cum Tarraconem navibus venisset expositisque ibi copiis … socios quoque navales multitudinis augendae causā armasset L.; pa tudi pomorski vojak(i), pomorska vojska, vojna mornarica: Amm., non remigem, non socios navales ad classem frequentīs habiturum L. (prim. L. 26, 48: stare hinc legionarios milites, hinc classicos, ki jih v istem poglavju imenuje socii navales); duoviri navales L. pomorska poverjenika (ki sta skrbela za opremljanje ladij), praetor n. Vell. pomorski poveljnik (admiral), fuga, artes Plin.; pesn.: navalis Phoebus Pr., pomorski Fojb (ker je Oktavijanu naklonil zmago v pomorski bitki pri Akciju); pesn. šalj.: pedes navales Pl. = veslači. — Od tod subst. nāvāle -is, n pristan(išče), ladjišče: Lucan., aptum navale carinae O., siccum navale tenere O.; tudi v pl.: diripientque rates alii navalibus V.; pl. nāvālia -ium, n

1. ladjarna, ladjedelnica, ládjenica, dok: muri, navalia, portus Ci., ex navalibus unam (sc. navem) deducit C., navalibus educta pinus O., navalium incendio Fl.

2. occ. kot nom. propr. Nāvālia ali nāvālia -ium, n rimske ladjedelnice (ladjenice) na levem bregu Tibere na Marsovem polju (campus Martius) nad Avrelijevim mostom (pons Aurelius): L., Quinctius trans Tiberim, contra eum ipsum locum, ubi nunc Navalia sunt, quattuor iugerum colebat agrum L., naves Antiatium partim in navalia Romae subductae L.

3. ladjedelsko tvorivo, ladjedelski material, ladijska oprema, ladijsko vrvje: L., ipsi numerumque modumque carinis praecipiant; nos aera, manus, navalia demus V., pix liquida in Europa e taeda coquitur, navalibus muniendis Plin.

Opomba: Heterocl. gen. pl. nāvāliōrum: Vitr.

navédba statement, declaration; (citat) quotation

po vaši navédbi according to your statement
pošljite nam nekaj vzorcev z navédbo cene in plačilnih pogojev send us some samples stating price and terms

nāvigātiō -ōnis, f (nāvigāre) plovba, plutje, plovstvo, brodarstvo, pomorstvo, ladjarstvo, vožnja po morju itd., pomorsko poslovanje: in portum ex longa navigatione venire Ci., prima navigatione ne omiseris Ci. ep. odpluti ob prvi priložnosti, te neque navigationi neque viae committas Ci. ep. potovanju niti po morju niti po suhem, n. fluminis Auct. b. Alx. plovba (vožnja) po reki ali ignoti maris Sen. rh. ali Ionii maris T. plovba (vožnja) po morju, celeri navigatione properare T. hitro odpluti, adversam maris navigationem perpeti T. imeti neugodno vožnjo po morju, n. diei Plin. (en) dan vožnje z ladjo, navigatio longa per maria Cael., lacus navigationis patiens Iust. plovno jezero, litorea Val. Max. plovba ob obali; v pl.: difficultas itinerum ac navigationum Auct. b. Alx., navigationes maritimae Cael., fluminales vel portuosa aut stagni navigationes Cael.

nāvigō -āre -āvī -ātum (iz *nāv-agos: nāvis in agere; prim. gr. ναυαγός, jon. ναυηγός ladjevodja, kapitan)

I. intr.

1.
a) (o osebah) voziti se na ladji (z ladjo), ladjati, pluti, jadrati: Cels., Sen. rh., Sen. ph., Mel., Q., Icti., Lact. idr., n. caute, non temere, periculose Ci., decem navibus Ci., plenissimis velis (z razpetimi jadri, pren.) Ci., in alto, in fero mari, incerto cursu, hieme maximā Ci., in Asiam navigare Ci., nactus idoneum tempus ad navigandum C., qui in navigando se, quam navim, mavult incolumem Corn., naviget Anticyram H.; preg.: in portu navigo Ter. na varnem sem; pass. impers.: iis ventis istinc navigatur Ci., in provincia … navigandum fuisse Ci., ratibus adhuc navigatur Q.
b) (o ladjah) (od)pluti: Dig., decrevimus, ut classis in Italiam navigaret Ci., in portu Syracusano piraticus myoparo navigavit Ci., mediis tua pinus in undis navigat Q., naviget hinc aliā iam mihi linter aquā (pren.) O.
c) (o blagu) voziti se = biti prevažan (po morju, po rekah): ipsae merces periculo creditoris navigent Dig.

2. occ.
a) spustiti (spuščati) se v (na) morje, odpraviti (odpravljati) se z ladjevjem, odpluti, odriniti, odjadrati: eo tempore praetores navigare consuerant Ci., idonea ad navigandum tempestas C.
b) ladjariti, ukvarjati se s pomorsko trgovino: Vop. (Probus 23, 3).

3. metaf.
a) (o vojni na morju): celeriter Pompeio duce tanti belli impetus navigavit Ci. hitro je tako močno ladjevje odrinilo na morje v spopad, Regulo duce iam in Africam navigabat bellum Fl. vojna na morju se je pod Regulovim poveljstvom že pomikala proti Afriki.
b) plavati: „iam certe navigat,“ inquam, „lentaque dimotis bracchia iactat aquis“ O. —

II. trans.

1. pluti, jadrati, voziti se čez kaj, prepluti kaj, prejadrati kaj, ládjati: terram Ci., Tyrrhenum aequor V., aequor Ionium O., Atlanticum mare Sen. ph., Oceanum Sen. rh., Oceanum septemtrionalem Suet.; v pass.: totus hodie navigatur Occidens Plin., urbs pensilis subterque navigata Plin. viseče mesto, pod katerim je mogoče pluti, Nilus non statim navigari facilis Mel., non navigata maria transgressus est Mel. še ne prepluta, lacūs Romanis classibus navigati T.

2. s plovbo si pridobi(va)ti, priskrbeti (priskrbovati) si, oskrbeti (oskrbovati) se s čim: quidquid homines arant, navigant, aedificant, virtuti omnia parent S. kar koli si človek pridobi z oranjem, plovbo, gradnjo, je odvisno od njegove vrlosti.

nàviše, nȁvišē prisl.
1. navzgor: okrete naviše stazom kući zavil je domov po cesti navzgor; od deset godina pa naviše
2. kvišku: tera svoju bujnu kosu prstima naviše

navodil|o¹ srednji spol (-a …)

1. (direktiva) die Weisung, die Anweisung, die Instruktion; režijsko: Regieanweisung; službeno: Dienstanweisung
pisna navodila množina das Merkblatt
dajanje navodil die Anweisung, die Instruktion
dajati navodila komu (jemanden) anweisen, anleiten
ki ima pravico dajati navodila weisungsberechtigt
ki je vezan na navodila weisungsgebunden
pravica, dajati navodila die Weisungsbefugnis
v skladu z navodili weisungsgemäß, instruktionsgemäß
imeti navodilo, da … angewiesen sein zu

2. zdravnika: die Verordnung
po zdravniškem navodilu auf ärztliche Veordnung

navodílo instruction; directive; direction; guideline, guidance

po navodílu delati to act upon instruction
navodílo za uporabo directions pl for use
po navodílih according to directions (ali instructions)
vam v navodílo for your guidance
dobesedno se držati navodíl to follow the instructions to the letter
obvezno navodílo binding directive

navzdol nach unten, abwärts; hinunter, sem: herunter; hinab, herab
z glavo navzdol pasti: kopfüber, kopfunter
od zgoraj navzdol von oben nach unten
-ab, -abwärts (po hribu bergab, bergabwärts, ob potoku bachab, bachabwärts, po dolini talab, talabwärts, po reki [flußabwärts] flussabwärts, stromab, stromabwärts); hinunter-, hinab-, herunter-, nieder- (iti hinuntergehen, priti herunterkommen, pasti hinunterfallen, herunterfallen, pogledati hinunterblicken, herunterblicken, niederblicken, niedersehen, potisniti herunterschieben, hinunterschieben, niederdrücken, hinunterdrücken, herunterdrücken, vleči niederziehen, hinunterziehen, herunterziehen …)

navzdòl abajo; hacia abajo

po pobočju navzdol cuesta abajo
po reki navzdol río abajo, bajando el río
navzgor in navzdol subiendo y bajando

navzgor [ò] hinauf, herauf; empor, nach oben; (navkreber) aufwärts; (kvišku) empor, in die Höhe; -auf, -an, -aufwärts (po hribu bergauf, bergan, po reki [flußaufwärts] flussaufwärts, stromauf, stromaufwärts, po dolini talaufwärts); auf-, hinauf-, herauf-, hoch-, empor- (gledati hinaufschauen, heraufschauen, hochblicken, emporblicken, počesati aufkämmen, hochkämmen, pogledati aufblicken, hochsehen, hinaufsehen, heraufsehen, emporschauen, aufsehen, hochblicken, potisniti hinaufschieben, hochschieben, hochdrücken, privezati hochbinden, priti hochkommen, emporkommen, hinaufkommen, heraufkommen, zavihati aufbiegen, zavihteti hochschwingen, zdrsniti hochrutschen …)
pot navzgor der Aufweg
met navzgor šport der Hochwurf
udarec od spodaj navzgor der Aufwärtshaken

navzgór upwards, up

po hribu navzgór up the hill
gibanje navzgór upward movement
po ulici navzgór up the street
pluti po reki navzgór to sail up the river

navzgór (hacia) arriba

po pobočju navzgor cuesta arriba
po reki navzgor río arriba
peljati se po reki navzgor remontar un río

navzgòr vers le (ali en) haut, en montant, en amont

iti navzgor monter
peljati se po reki navzgor remonter une rivière

navzgòr adv. su, all'insù, in su; sopra; in alto:
iti po stopnicah navzgor in navzdol andare su e giù per le scale
vstopnice so od tisoč tolarjev navzgor i biglietti costano dai mille talleri in su
iti po reki navzgor risalire il fiume

Naxos ali Naxus -ī, acc. -on, f (Νάξος) Náksos

1. največji izmed kikladskih otokov v Egejskem morju, sloveč po izvrstnem vinu, krasnih kamnolomih marmorja, Bakhovem bogočastju in mitu o Ariadni, ki jo je tam zapustil Tezej (zdaj Naxia ali Axia): Pr., Mel., Plin., bacchatamque iugis Naxum viridemque Donusam … legimus V. Od tod adj. Naxius 3 (Νάξιος) náksoški, náksijski, z Náksosa: turba Pr., ardor (= corona Ariadnes (ozvezdje)) Col. poet., iuncus Plin., Naxia cos Plin. ali subst. Naxium -iī, n náksoški brusnik (brusni kamen, brus), náksoška osla (Ναξία ἀκόνη), brusni kamen, ki so ga pridobivali na Naksosu in Cipru: Plin. Subst. Naxica -ōrum, n spis (delo) o Náksosu: Hyg.

2. mesto na vzhodni obali Sicilije, pozneje Tauromenium: Plin.

Nazārius -iī, m Nazárij, lat. retor z začetka 4. stol. po Kr.; ohranjen je njegov panegirik na Konstantina iz l. 321 po Kr.: Hier., Aus.