Franja

píti to drink; (o pijancu) to drink habitually, to tipple, to guzzle, to tope, to soak, to booze, to swill, to drink hard (ali deep, freely), to be a heavy (ali hard) drinker; to drink rather heavily

naglo, v velikih požirkih píti to gulp down, to swallow; (srebati) to sip; (o psu) to lap; (vpijati) to take in, to lap up, to absorb, to imbibe
píti kot goba to drink like a fish
píti kot žolna to drink hard (ali like a lord, like a fish)
píti več kot je pametno (žargon) to lift the elbow (too often)
preveč píti to drink too much, (žargon) to bend the (ali one's) elbow
preveč je pil he's had a drop too much, he's under the influence, he's the worse for wear
začel je (preveč) píti he took to drink
píti bratovščino s kom to hobnob with someone, to drink the pledge of brotherhood (ali intimate friendship) with someone
píti na zdravje koga to drink someone's health, to drink to the health of (ali in honour of) someone, (nazdraviti komu) to toast someone
pijem na Vaše zdravje! here's to you!
píti čaj, kavo, kakao to take (ali to have) one's tea, coffee, cocoa
ne smem píti vina I must abstain from drinking wine
on pije kri svojim dolžnikom (figurativno) he is a bloodsucker
píti slatino (v zdravilišču) to drink the waters
ki mnogo pije hard-drinking

píti boire, prendre , (počasi) buvoter

dati se piti se laisser boire
piti čaj, kavo, mleko, vodo boire (ali prendre) du thé, du café, du lait, de l'eau
piti iz kozarca, iz roke, iz steklenice, iz studenca boire dans un verre, dans le creux de la main, à (même) la bouteille, à une source
piti kot goba, v velikih požirkih boire comme une éponge (ali un cosaque), à longs (ali larges) traits
piti v dolgih, kratkih požirkih boire à grandes, à petites gorgées (ali rasades)
piti kolikor le moremo boire tout son soûl, boire sec
piti komu na zdravje boire à la santé de quelqu'un
piti samo za žejo ne boire qu'à sa soif
rad (ga) piti aimer à boire, aimer la (dive) bouteille, popularno, figurativno avoir la dalle en pente, bien lever le coude

píti (píjem) imperf.

1. bere:
piti čaj, kavo, vino bere il tè, il caffè, il vino
hlastno piti bere avidamente
piti počasi bere lentamente, centellinare
piti čez mero strabere
piti na dušek, po malem bere a garganella, sorseggiare
piti kot goba, krava, žolna bere come una spugna
piti na zdravje bere, brindare alla salute

2. (uživati alkoholne pijače) bere; pren.
piti na žive in mrtve bere a più non posso

3. pren. ammirare, godere; attingere:
pil je lepoto polj godeva la bellezza della campagna
iz njenih besed je pil tolažbo traeva consolazione dalle sue parole

4. pren. assorbire, esaurire:
neprestano delo mu pije moči il continuo lavoro esaurisce le sue forze

5. (vsrkavati) assorbire:
goba pije la spugna assorbe
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
piti besede z odprtimi usti ascoltare attentamente, pendere dalle labbra di, bere le parole di
pren. piti komu kri succhiare il sangue a qcn.
piti kaj z materinim mlekom succhiare col latte materno
piti iz čaše modrosti, učenosti farsi, diventare saggio, erudito
ne vedeti, kdo pije in kdo plača gestire male, in modo sconclusionato
piti na medvedovo kožo, čeprav je medved še v gozdu vendere la pelle dell'orso prima d'averlo ucciso

pitié [pitje] féminin usmiljenje; pomilovanje

pitié! usmiljenje!
sans pitié brez usmiljenja, neusmiljeno
c'est (une) pitié to je žalostno
ce n'est pas la pitié qui l'étouffe (familier) usmiljenje ga ne odlikuje, on ne pozna usmiljenja
à faire pitié zelo slabo, vredno pomilovanja
elle chante à faire pitié ona poje, da se bog usmili
avoir pitié de quelqu'un pomilovati koga; religion usmiliti se koga
faire pitié zbujati usmiljenje
je le prends en pitié on se mi smili
sourire masculin de pitié pomilovalen, pokroviteljski asmeh

pius 3, adv. -ē (morda iz *pu̯-īi̯os, *pu̯-īi̯ā-; prim. osk. piíhiúí (= lat. piō ali lūstrificō), umbr. pihaz (= lat. piātus), lat. pūrus) dolžnosti primerno ravnajoč, v skladu z dolžnostjo delujoč

1. v odnosu do boga = pobožen, bogaboječ, kreposten, pošten, vesten (naspr. impius, sceleratus): uxor Pl., ingenium Pamphili Ter., Aeneas, vates V., vates Cat., homo Ci., pio ab ore vatis V.; poseb. piorum sedes Ci. ali arva O. ali concilia V. bivališča blaženih rajnikov (pokojnikov) v Eliziju; occ. (o stvareh) bogu posvečen, svet, čist: luci H., far V., H., manus, os V.

2. v odnosu do drugih = zvest dolžnosti, mil, blag, dober, ljubeč, ljubezniv, poln ljubezni, nežen, očetovski, otroški: numina V., impietate (do sina) pia (do očeta) est O., in parentes Ci., adversus sororem L.; metaf.: metus O. nežna skrb (žene za moža), munificentia Vell. prijateljska (do sorodnikov).

3. (o dejanjih in stanjih) bogovom všeč(en), vesten, pravičen, opravičljiv, upravičen, zakonit, skladen z zakoni, dolžnosti primeren: pius dolor et iusta iracundia Ci., dolor, militia O., duellum L., pax Ci., maxime pius quaestus Ca. najpoštenejši dobiček, iustum piumque est (z inf.) O. pravično in dolžnosti primerno je, prav in pravično je; subst.: iustum piumque O. pravica in pravičnost, contra iusque piumque O. proti človeški in božji pravici.

4. (pesn.) ljubljen, ljub, drag: pia sarcina nati O. (o Anhizu), testa H.

Opomba: Superl. piissimus je Ci. grajal kot nelatinsko obl., čeprav ga je sam dvakrat uporabil: nec Lepidi societatem violare, piissimi hominis in tu porro ne pios quidem, sed piissimos quaeris Ci. (Phillip. 13, 43). V poklas. obdobju ga najdemo pogosto: Cu., T., Sen. rh., Sen. ph., Q., Ap., Fl., Aus., Ps.-Ap., Hyg., Amm.

pizca nekoliko, malce

ni pizca niti sledu ne (de o)

pizzico m (pl. -chi)

1. uščip:
dare un pizzico uščipniti

2. ščepec; ekst. zrno, malo:
non avere un pizzico di buon senso ne imeti niti zrna zdrave pameti

3. pik; ugriz

place¹ [pléis] samostalnik
prostor, kraj, mesto
ekonomija kraj, sedež (podjetja itd.); dom, hiša, stanovanje, kraj bivanja, pokrajina
pogovorno lokal
navtika kraj, pristanišče (place of call pristanišče, kjer ladja pristane)
sedež, mesto pri mizi; služba, službeno mesto, položaj, dolžnost
matematika decimalno mesto; družbeni položaj, stan
figurativno vzrok, povod
šport tekmovalčevo mesto

place of amusement zabaviščni prostor, zabavišče
place of birth; ali one's native place rojstni kraj
place of employment delovno mesto
place of worship (božji) hram
of this place tukajšnji
in this place tukaj, na tem mestu
at his place pri njem doma
from place to place s kraja v kraj
in all places povsod
in place mestoma, tu pa tam
put yourself in my place postavi se v moj položaj
to find one's place znajti se na pravem mestu
this is not the place for to ni pravo mesto za
it is not my place to do this ni moja stvar to narediti
to put s o. in his place pokazati komu, kje mu je mesto
there is no place for doubt ni vzroka za dvom
to give place to odstopiti mesto, umakniti se komu
ameriško going places uspeti, ogledati si znamenitosti nekega kraja
in place na pravem mestu, primeren
in place of namesto
in the first place predvsem
in the last place nazadnje, končno
to keep s.o. in his place zaustaviti koga, paziti, da ne postane preveč domač
to know one's place vedeti, kje je komu mesto
out of place na nepravem mestu, neprimeren, brez službe
to take place goditi se, vršiti se
to take the place of; ali to take s.o.'s place zamenjati koga, nadomeščati koga
take your places sedite na svoja mesta
in the next place potem
there is no place like home preljubo doma, kdor ga ima

place² [pléis] prehodni glagol
postaviti, položiti, namestiti; naložiti (denar); zaposliti, namestiti, dati službo, položaj
ekonomija spraviti (blago) na trg, vložiti kapital, vnesti, knjižiti, skleniti (pogodbo itd.); prepoznati, spomniti se koga
šport plasirati

to place confidence in imeti zaupanje v koga
I cannot place him ne vem, kam bi ga del; ne morem se spomniti, od kje ga poznam
to place in order urediti, postaviti na pravo mesto
to place a contract skleniti pogodbo
ekonomija to place an order naročiti
to place a call najaviti telefonski pogovor
to place on record zapisati, vknjižiti
šport to be placed plasirati se, biti med prvimi tremi

place [plas] féminin mesto, prostor, sedež; trg; kraj; commerce trg, borza; figuré službeno mesto, položaj, služba, zaposlitev; militaire trdnjava

à la place de namesto
à ma place na mojem mestu, namesto mene
par places mestoma
sur place na (samo) mesto, na (samem) mestu
place! prostor!
en place! na mesta!
faute de place zaradi pomanjkanja prostora
place d'armes (militaire) prostor za parade, vojaško vežbališče
place assise, debout sedež, stojišče
place de confiance zaupno službeno mesto
place forte trdnjava; garnizijsko mesto
place marchande, de commerce tržišče
place d'honneur častno mesto
place de sport športni prostor
place de stationnement prostor za parkiranje; parkirišče
place vacante, vide nezasedeno (prosto), prazno mesto
place de voitures, d'automobiles prostor za taksije
une deux places, une quatre places dvosedežni, štirisedežni avto
commandant masculin d'armes d'une place komandant mesta
jour masculin de place borzni dan
voiture féminin, automobile féminin de place taksi (avto)
la voiture fait du sur(-)place avto se ne pomika naprej (zlasti zaradi prometne zatrpanosti)
avoir une large place dans l'estime de quelqu'un biti pri kom zelo v čislih
céder la place à quelqu'un prepustiti komu mesto
demeurer en place ne se ganiti z mesta
être en place biti na pravem mestu, na svojem mestu
il est maître de la place on gospoduje; on dela, kar hoče
être sans place biti brez službe
je ne voudrais pas être à sa place ne bi hotel biti na njegovem mestu
faire la place (commerce) imeti zastopstvo, iskati odjemalce za svoje blago v nekem kraju
se faire (faire) place narediti, priskrbeti, dobiti si prostor
laisser, faire place à quelqu'un napraviti prostor, umakniti se komu
se mettre en, à la place de quelqu'un postaviti se, vživeti se v položaj kake osebe
perdre sa place izgubiti svojo službo
prendre place sesti, namestiti se
remettre quelqu'un à sa place (figuré) pozvati koga k redu, k dostojnemu vedenju
rester sur place obležati (mrtev) na (samem) mestu, kraju
retenir une place rezervirati mesto
tenir beaucoup de place zavzemati mnogo prostora
tenir sa place imeti svoje (važno) mesto, biti predmet posebne pozornosti
ne pas tenir, rester en place ne moči mirovati (na mestu), biti zelo aktiven
tenir place de nadomestovati

placé, e [plase] adjectif nameščen, postavljen, plasiran; masculin vsota, ki jo na dirkah prinese plasirani konj; sport plasiran, zavzemajočeno od prvih dveh ali treh mest

mal placé ne na mestu, deplasiran
être bien placé pour biti v dobrem položaju, na dobrem mestu za

placeō -ēre -uī in placitus sum, -itum (indoev. kor. *plek- ali *plaHk- plosk, tolči, tanjšati; prim. gr. πλάξ ploskev, plošča, ravan, ravnina, πλακοῦς ploska pogača, stvnem. flah = nem. flach, sl. plosk, let. plakans plitev, plosk, lat. placidus, plācō)

1. všeč(en), po volji biti, ugajati: bonis placere cupiebam Ci., vis et arma satis placebant T. se je zdelo dovolj dobro, placere sibi Pl., Ci., O. biti si všeč = biti zadovoljen s seboj, placuit Kom., privolil sem v to, pritrdil sem, placitus sum ugodil sem: placita es simplicitate tuā O., placens uxor H. všečna, prijetna; pass.: si illa tibi placet, placenda dos quoque est quam dat tibi Pl. mora zadostovati.

2. occ. (na gledališkem odru) ugoditi (ugajati), (po)hvaljen biti: perfeci ut spectarentur: ubi sunt cognitae, placitae sunt Ter., primo actu placeo Ter., admodum placere in tragoediis Ci., Canus choraules mire placens Suet. — Od tod impers. placet -ēre, placuit ali placitum est z dat. personae in brez njega (prim. gr. δοκεῖ μοι)
a) zadovoljen biti: et rei publicae et ipsis placere oportere, si … C., cum primum ei vires suae satis placuissent non dubitabant L., sua cuique satis placebant S.
b) (za)zdeti se komu, za dobro spozna(va)ti ali imeti, imeti kako zamisel, meniti, glasovati za kaj, ljubiti (hoteti) se komu, hoteti kdo kaj, volja koga biti, skleniti: ut doctissimis placuit Ci.; pogosto kot vrinjeni stavek: si placet Ci. če se ti (nam itd.) ljubi, če te (nas itd.) je volja; še zlasti: si dis placet Ci. če je božja volja, če bog da (včasih iron.). Subj. se izraža α) z inf.: nec mihi quidem ipsi tunc placebat diutius abesse ab rei publicae custodia Ci., maiori parti morari placuit C., placuit verba apud regem facere S., absistere oppugnatione placuit L., non placebat illi orationem inflectere Sen. rh., Veneri placet impares formas atque animos sub iuga aënea mittere H. β) z ACI: duo placet Carneadi esse genera visorum Ci. Karnead meni, placet Stoicis homines hominum causā esse generatos Ci., placuit impigros iuvenes pergere inde rectā ad portam L., hos corripi placitum est T. γ) s finalnim stavkom: ita nobis placitum est, ut ea, quae difficillima essent, potissimum conscriberemus Corn., his placuit, ut tu in Cumanum venires Ci., placitum est, ut in aprico loco considerent Ci., inter nos mane placuerat, ut a notariis verba nostra exciperentur Aug.; s samim cj.: placuit ad hunc primum ferremus aditum Ap.
c) occ. kot držpr. t.t. (o senatu idr.) odrediti (odrejati), (za)ukaz(ov)ati, skleniti (sklepati), ukreniti (ukrepati) (s finalnim stavkom ali ACI): S., C. idr., sic placitum est V., placitum est (sklenilo se je), ut reverteretur Pompeius Ci., senatui placere C. Cassium pro consule provinciam Syriam obtinere Ci., placitum est eandem poenam inrogari T., si hic ordo placere decreverit te ire in exsilium Ci., suggestum adornari placuit L., placitum (sc. est) eandem poenam irrogari quam in Aruseium T., et placuit, ne (sc. consules) imperium longius quam annuum haberent Eutr., post aliquantum nullos fieri placuit Eutr. — Od tod adj. pt. pf. placitus 3

1. všečen, prijeten: locus S., bona O., placito pugnabis amori? V., cultrix placitissima nostri Stat.

2. sklenjen, dogovorjen: placitum componite foedus V.; subst. placitum -ī, n mnenje, odredba, nauk: aliquem ultra placitum laudare V. čez svoje prepričanje = čez mero, placita maiorum T., rhetorum aut philosophorum placita T. (Dial.), quae Graeci vocant dogmata, nobis vel decreta licet appellare vel scita vel placita Sen. ph., philosophiae Sen. ph., medicorum, Babyloniorum Plin.

placer¹ [plase] verbe transitif namestiti, postaviti; plasirati; proda(ja)ti; naložiti (denar), investirati; (iz)reči v pravem trenutku

se placer namestiti se, sesti, zavzeti mesto; najti (si) mesto, službo; stopiti v službo (chez quelqu'un pri kom); commerce iti dobro v prodajo; sport plasirati se, uvrstiti se
placer sa fille oddati, poročiti svojo hčerko
ce représentant place des aspirateurs ta (trgovski) zastopnik prodaja sesalnike za prah
être bien, mal placé imeti dobro, slabo mesto
avoir le cœur bien placé imeti srce na pravem mestu
ne pas pouvoir placer un nom sur un visage ne se (móči) spomniti imena osebe, ki jo poznamo po videzu

plačan (-a, -o) bezahlt (kratica : bez., bz.), delovno mesto: besoldet, dotiert, honoriert, (bolje besserbezahlt, dobro [gutbezahlt] gut bezahlt, gutbesoldet, [hochdotiert] hoch dotiert, [hochbezahlt] hoch bezahlt, najbolje bestbezahlt, slabo unterbezahlt, [schlechtbezahlt] schlecht bezahlt); morilec: gedungen
drago plačan figurativno svoboda, prostost: teuer erkauft
še ne plačan obveznost: ausstehend
plačani davki s stališča države: das Steueraufkommen
poštno: plačan odgovor die Rückantwort
poštnina plačana v gotovini P. b. b. (Postgebühr bar bezahlt)

plača|ti (-m) plačevati

1. bezahlen, zahlen, Zahlung leisten, davke, prispevke: entrichten, naknadno: nachbezahlen, nachentrichten, skupaj s čim drugim: mitzahlen, mitentrichten, vnaprej: vorausbezahlen, vorausentrichten, vorauszahlen, (dati predplačilo) anzahlen
drago plačati teuer bezahlen (tudi figurativno)

2. stroške: aufkommen (za für), (etwas) bestreiten
plačati odškodnino komu (jemanden) abfinden, Schadenersatz zahlen, za nadurno delo ipd.: abgelten, vergüten
plačati osebni dohodek/mezdo/plačo komu (jemanden) entlohnen
plačati carino za kaj (etwas) verzollen, klarieren
plačati davek za kaj (etwas) versteuern
plačati pristojbine za kaj (etwas) vergebühren
pravo plačati varščino eine Kaution stellen
biti dolžan plačati: odškodnino schadenersatzpflichtig sein
davke steuerpflichtig sein
pristojbine gebührenpflichtig sein
pripravljen plačati zahlungswillig

3. (dati za pijačo) komu (jemanden) [freihalten] frei halten; pijačo: bezahlen, spendieren, eine Runde spendieren/bezahlen, za vse goste v lokalu: eine Lokalrunde spendieren/bezahlen
ne plačati zapitka/hrane die Zeche prellen

4. figurativno za svoje ravnanje ipd.: bezahlen, büßen (to mi bo še plačal das soll er mir büßen), poetično: sühnen; (biti grešni kozel) (etwas) ausbaden
plačati ceho herhalten müssen
plačati z glavo (etwas) mit seinem Kopf bezahlen, mit dem Leben bezahlen, (jemanden) den Hals kosten
plačati drago šolo Lehrgeld zahlen müssen

pláčati to pay

pláčati v gotovini to pay cash (down), to pay ready money, (takoj) (žargon) to pay on the nail
vnaprej pláčati to prepay, to pay in advance
pláčati račun to settle (ali to balance, to square) an account, to pay one's score, to pay one's reckoning
pláčati menico to honour a bill
ne pláčati to leave unpaid
pláčati v obrokih to pay by instalments, (v majhnih obrokih) to pay by driblets
pláčati v naturalijah to pay in kind
preveč (premalo) pláčati za delo to overpay (to underpay)
predragó, mastno pláčati to pay through the nose
pláčati previsoko ceno to pay a fancy (ali an exorbitant, an extortionate) price, to pay through the nose
preveč pláčati za blago to be overcharged
ogromno, debelo pláčati to pay a fantastic price
plačati račun, stroške za druge (figurativno) to pay the piper
takoj pláčati to pay cash on the spot, to pay spot cash, to pay cash on the nail
pláčati ob prejemu to pay cash on delivery
preveč sem plačal I was out of pocket, I was overcharged
pláčati za nazaj to repay, to refund, to reimburse
pláčati do zadnjega tolarja (pare) to pay to the last farthing
pláčati stroške to pay (ali to defray) expenses
pláčati pred rokom to anticipate payment
pláčati globo to pay a fine
pláčati upnikom to settle with one's creditors
pláčati komu njegove usluge to reward someone for his services
toliko ne morem pláčati I cannot afford it
za to je treba pláčati carino (ni treba pláčati carine) this is dutiable (dutyfree)
ne morem pláčati I am unable to pay, I am insolvent
vedno sem ti točno plačeval I have always paid you on the nail
plačal sem mu buteljko vina I treated him to a bottle of wine
kdo bo plačal zapitek? who will stand treat?
vsak od naju bo plačal zase we'll each pay his own share, we'll go dutch
za uro sem plačal urarju 50 funtov I paid (ali I gave) the watchmaker fifty pounds for my watch
zmago je plačal s svojim življenjem he paid with his own life for the victory
dragó sem jim plačal za to they made me pay through the nose for it
to mi boš plačal! (figurativno) I'll see you pay for this!, you shall smart for this!
pláčati milo za drago to pay in kind, to repay tit for tat, to get one's own back, to have one's revenge (on), to get even (with)
kdor muziko plačuje, tudi ukazuje (figurativno) who pays the piper calls the tune
natakar, plačati, prosim! waiter, the bill, please!

pláčati (-am) | plačeváti (-újem) perf., imperf.

1. pagare:
drago plačati pagare caro
vnaprej plačati pagare in anticipo
plačati v gotovini pagare a pronta cassa, sulla cavezza
plačati v naravi pagare in natura
plačati ob prejemu blaga pagare alla consegna
plačati v obrokih, z gotovino pagare a rate, in contanti
plačati komu pijačo pagare, offrire da bere a qcn.
Natakar, plačam! Cameriere, il conto!

2. pagare, liquidare, saldare; versare; soddisfare:
plačati carino (za) sdaziare, sdoganare qcs.
plačati dolg soddisfare (a) un debito
plačati račun saldare il conto
plačati menico onorare una cambiale

3. pren. pagare, remunerare:
Bog plačaj Dio (glie)ne rimeriti
pren. plačati z glavo, z življenjem pagare con la vita
pren. to mi boš plačal me la pagherai
pren. plačevati ceho za druge, plačevati tuje grehe pagare per gli altri

plačílen de paiement (ali payement) , de paie (ali paye)

plačilni dan jour de (la) paye
plačilna izravnava compensation ženski spol de paiement, liquidation ženski spol
plačilna kuverta enveloppe ženski spol de paie
plačilna lestvica échelle ženski spol des salaires
plačilni nalog, pogoj ordre moški spol, condition ženski spol de paiement
plačilna (ne)sposobnost, (ne)zmožnost (in)solvabilité ženski spol
plačilni odlog moratoire moški spol, prorogation ženski spol de paiement
plačilni rok délai moški spol de paiement
plačilni seznam feuille ženski spol d'émargement
plačilno sredstvo moyen moški spol de paiement
plačilne ugodnosti facilités ženski spol množine de paiement
plačilni ukaz sommation ženski spol de payer
plačilni zaostanek arriérés moški spol množine (de paiement), retard moški spol dans le paiement

plačílen de pago(s)

plačilni dogovor (bilanca, sistem) acuerdo m (balanza f, sistema m) de pagos
plačilni nalog (pogoji, obveznost) orden f ali mandamiento m (condiciones f pl, obligación f) de pago
plačilni zaostanki pagos m pl atrasados
plačilne olajšave (težave, termin) facilidades f pl (dificultades f pl, plazo m) de pago
plačilna (ne)zmožnost (in)solvencia f
plačilni odlog moratoria f; prórroga f (del plazo de paga)
plačilna izravnava compensación f de pagos; liquidación f; pago m
Evropska plčilna unija Unión f Europea de pagos
plačilni natakar mozo m cobrador

plačílo paiement moški spol , payement moški spol , remboursement moški spol ; (služinčadi) gages moški spol množine ; salaire moški spol , honoraire(s) moški spol, (množina) , rémunération ženski spol , rétribution ženski spol , gain moški spol

plačilo s čekom, v gotovini paiement par chèque, au comptant
plačilo od kosa paie ženski spol à la pièce
plačilo na obroke paiement par termes (ali à tempérament)
plačilo za strah salaire moški spol de la peur
(ne)zmožen plačila (in)solvable
delno, dodatno plačilo paiement partiel, supplémentaire
vnaprejšnje plačilo paiement anticipatif, préachat moški spol
vsako delo je vredno plačila toute peine mérite salaire
odlog, rok, termin plačila sursis moški spol, délai moški spol, terme moški spol de paiement
potrdilo o plačilu récépissé moški spol
poziv za plačilo sommation ženski spol de paiement
ustavitev (zapora) plačil suspension ženski spol (ali cessation ženski spol, blocage moški spol) de paiements, faillite ženski spol
vstop proti plačilu entrée ženski spol payante
namesto plačila au lieu (ali en guise) de paiement
proti plačilu contre (ali moyennant) paiement (ali remboursement), pravno à titre onéreux
izvršiti plačilo faire (ali effectuer) un paiement
odkloniti plačilo refuser de payer
opomniti, pozvati k plačilu sommer de payer
prejemati, zahtevati plačilo accepter, demander rétribution
ustaviti plačila cesser (ali suspendre) les paiements