Franja

inter-rēx -ēgis, m začasni kralj (vladar), kraljev namestnik, državni upravitelj. Po L. je bil prvi interrex izvoljen po Romulovi smrti, da bi vodil volitve novega kralja. Izraz se je ohranil tudi še pozneje (gl. interrēgnum): L. Flaccus interrex (kot državni upravitelj) legem de Sullā tulit Ci. interregem prodere Ci. ali creare L. ali nominare L. Njegova vlada je trajala 5 dni, potem pa je določil novega upravitelja za isto dobo; to se je ponavljalo do izvolitve novih konzulov.

interrogation [interəgéišən] samostalnik
povpraševanje, spraševanje, vprašanje
pravno zasliševanje
slovnica vprašalni stavek

slovnica note (ali mark, point) of interrogation vprašaj

inter-rumpō -ere -rūpī -ruptum

1. (pre)trgati, odtrgati, raztrgati: pontem (pontes) C., L., Ci. ep., T., Iust. razdreti, podreti (podirati), aciem hostium L., interrupta itinera T., interruptae venae T. prerezane; v tmezi: radios inter quasi rumpere lucis Lucr., nec loca lux inter quasi rupta relinquit Lucr.

2. metaf.
a) (govor, pripoved) (pre)trgati, prekiniti (prekinjati), (z)motiti: orationem C., ea interpellatione interrupta est oratio mea Ci., sermonem i. Pl., singultu querellas O., colloquia militum C., contextum Q., mediam dictionem fletu eius interrumpi Sen. rh., ni medici adventus nos interrupisset Varr. (v govorjenju motiti), me intuens flentem significabat interruptis vocibus Ci.; tudi o spisih: res Cu., rerum tenorem L., rerum … gestarum ordinem T.; pt. pf. subst.: neque tam facile interrupta contexo quam absolvo instituta Ci.
b) (dejanja ali stanja) (pre)trgati, prekiniti (prekinjati), (z)motiti: interruptus tumultus T., amicitiae interrupta consuetudo Ci., interruptum officium Ci., pendent opera interrupta V., iter amoris mei i. Ci., somnum Suet., somnos Plin.
c) (kaj konkr.) ločiti: interrupti ignes V. sem in tja kak ogenj, posamezni ognji (ne nepretrgana vrsta). — Od tod adv. pt. pf. interruptē pretrgoma, prekinjeno: non interrupte narrare Ci. nepretrgoma, v pravi zvezi, prav povezano.

inter-secō -āre -secuī -sectum

1. razrez(ov)ati: lateres Vitr. prežagati, aquarum ductus Amm. prepreti (zapreti, zagraditi), telas Stat.

2. metaf. (pre)rezati, sekati, deliti: zodiacum Macr., Tiberis intersecans urbem aeternam ali moenia Amm., Ganges Indorum intersecans terram Amm.

inter-stinctus 3 (*interstinguere; prim. dīstinctus in īnstigāre) tu in tam s pikami (ali s čim drugim, pikam podobnim) posejan: facies interstincta medicaminibus T. z majhnimi obliži prelepljen, lapis interstinctus aureis guttis Plin., aureum capitis arietini figmentum interstinctum lapillis Amm., candor gemmae coloribus variis i. Plin., spatia columnis i. Stat. zastavljeni.

inter-trīgō -inis, f (inter, terere) (od hoje ali jahanja) odrgnjeno mesto, (kožni) volk, otisk, otiščanec, žulj, ognet(ek): Varr., Cat., Plin., Col., Ap. h.

inter-trīmentum -ī, n (inter, terere)

1. izguba, upad zaradi drgnjenja ali obrabe: purpura teritur … ; sed in auro nihil intertrimenti fit L., intertrimentum argenti supplere L. izgubo (ki je nastala pri pretapljanju), culleorum Icti. obraba.

2. metaf. izguba, kvar, škoda: cum eo sine ullo intertrimento convenerat Ci., nullum in iis nominibus intertrimenti (izmaknitve, poneverjanja) vestigium Ci., sine magno intertrimento Ter.

intervál interval (tudi glasba); interspace

časovni intervál interval, space, period
delati v interválih to work by fits and starts (ali by snatches ali off and on ali now and then)
po dveletnem interválu after an interval of two years, after a lapse of two years
v interválu in the meantime, meanwhile

inter-vāllum -ī, n (inter, vāllus)

1. prostor med dvema okopnima koloma: i. proprie est spatium inter capita vallorum Varr.

2. metaf.
a) prostor med dvema stvarema, presledek, razdalja, oddaljenost, razstop, odstoj: trabes paribus intervallis distantes C., videt eos magnis intervallis sequentes L., intervalla humane commoda H. (iron.) nečloveške daljave, i. signi Ci., locorum et temporum Ci., sonorum Ci., omnia intervallis moveri Ci., crebris intervallis lapides erant dispositi Cu., intervalla siderum a terrā Plin., per intervalla digitorum Suet., Baiarum medium intervallum Suet., aëris Lucr., pari intervallo C., longo i. V., modicis intervallis Suet., intervallo Amm.; toda: ex intervallo L. iz daljave, od daleč.
b) (časovno) presledek, vmesni čas, medčasje, čas med, odmor, pretrg(a): maiorum consuetudo longo intervallo repetita Ci., Deciorum memoria multo intervallo renovata est Ci., intervallo dicere Ci. pretrgoma, (ex) longo intervallo Ci. po dolgem času (naspr. confestim), tanto intervallo Ci. ali ex tanto intervallo L. po tako dolgem času, raro intervallo Plin., longo intervallo post Suet., ex intervallo Gell. kmalu nato, annuum regni i. L. = interregnum, dolor longus dat intervalla Ci. ponehuje, pojenjuje, i. litterarum mearum Ci. mojih pisem, med mojimi pismi, sine intervallo loquacitas Ci. brez odmora, hoc intervalli datum L. rok, per intervalla … T. včasih, intervalla scelerum T. premori v izvrševanju, sine intervallo cibum dare Varr. brez zamude, vitia ex intervallis redeuntia Sen. ph. (naspr. continua), intervallum fuit Pl., alia repetendis consulatibus intervalla permittere Plin. iun., intervalla negotiorum otio dispunxit, semper aut belli aut pacis serviit artibus Vell., annorum Suet. ali anni intervallo Amm., per decem mensium intervallum Amm., opportunitate intervalli proximi Amm.
c) razloček, razlika: quantum i. interiectum est inter illorum consilia et istorum dimentiam Ci.; poseb. kot glasbeni t. t. intervalla = (gr. διαστήματα οξύτητος τε περὶ καὶ βαρύτητος), intervali, razlike glasov po višini in globini: varietas sonorum, intervalla Ci., harmoniam ex intervallis sonorum nosse Ci. interval.

intervencionístičen interventionniste

intervencionistična politika politique ženski spol interventionniste (ali d'intervention)

inter-veniō -ēre -vēnī -vēntum

1. vmes, k čemu, zraven priti (prihajati), pristopiti (pristopati), vmes doiti (dohajati), prikaz(ov)ati se, pojaviti (pojavljati) se, znajti se, biti, teči: quod cum facere vellent, intervenit M. Manilius Ci., casu Germani equites interveniunt C., quam orationem cum ingressus esset, Cassius intervenit Ci., nam ut numerabatur forte argentum, intervenit homo de improviso Ter., secretum denegavit nisi ut interveniret Macro Suet. bi prišel, (bil) navzoč; z dat. rei: orationi huic L., sermoni Ci., alienae gloriae T., bellis Germanicis, incendio Suet. v vojnah, pri požaru navzoč biti, querelis Ci.; z dat. personae: interveni secretum consilium tractantibus T. sem zmotil tajno razpravljajoče (= tajni posvet), alicui quiritanti L. najti ga kličočega na pomoč, neminem curiosum intervenire nunc mihi, qui … Ter.; o stvareh: via publica, medius paries intervenit Icti., flumine interveniente Plin., Icti. interveniente candidā gemmā Plin. se nahaja vmes.

2. occ. (kot posredovalec) vmes stopiti (nastopati), vmeša(va)ti se, vtakniti (vtikati) se, posredovati, zavze(ma)ti se za kaj: nisi legatus intervenisset Ci., intervenit enim, cui metuisti, ne salvo capite negare non posses Ci., interveniens villicus Suet., interveniens et quasi studiosior partis alterius Suet., i. rebus nepotis Ap., eam (terram matrem) rebus hominum intervenire T. vpliva na … , eatenus interveniebat, ne quid perperam fieret Suet.; kot jur. t. t.: nastopiti (nastopati) kot porok ali tožnik: pro aliquo, in aliquid Icti.

3. metaf. nasproti (po robu) se postaviti (postavljati), zavreti (zavirati), ovreti (ovirati), nasprotovati, upirati (protiviti) se, zadrž(ev)ati, (z)motiti: ultimum de caelo, quod comitia turbaret, intervenit L. prišlo je navzkriž, casus mirificus quidam intervenit Ci., irae interveniunt Pl., quamquam et offensis intervenientibus Suet., haec quum fabula data est, novum intervenit vitium et calamitas Ter., affinitatem, cognationem, praeterea foedus intervenisse S.; pri T. z acc.: ludorum dies cognitionem intervenerant so zadržali preiskavo; pri Ter. z inter: narrabit omnem rem, quae inter nos intervenerit; sicer vselej z dat.: nox proelio, bellum coeptis, hiems rebus gerendis intervenit L., plangor intervenit verbo omni O. med vsako besedo se je bil na prsi, intervenit his cogitationibus avitum consilium L.; tudi z dat. personae: exigua fortuna intervenit sapienti Ci. se mu postavi nasproti = (gr. βραχεῖα σοφῷ τύχη παρεμπίπτει Epicurus), raro sapienti intervenit fortuna Sen. ph., nulla mihi res posthac potest iam intervenire tanta, quae … Ter. ne more se mi pripetiti.

intervenírati to intervene (v in); to intercede (pri with), to plead (with); pogovorno to step in, (vmešati se) to interfere

interveniral sem pri ministru I made a personal appeal to the minister (, da preuči primer to get him to examine (ali look into) the case)
poklicali so policijo, da je intervenirala the police were called in
intervenírati (vmešati se) v zadeve tuje države to intervene in the affairs of a foreign country
moral sem intervenírati, da se nista stepla I had to step in to keep them from fighting

intervjú interview ženski spol ; interrogation ženski spol

dati intervju donner (ali accorder) une interview

in-tēstābilis¹ -e (in [priv.], testis priča) (zaradi svojega obnašanja) nesposoben za pričevanje ali izdelavo oporoke, oporočanje: Tab. XII. ap. Gell., cum lege quis intestabilis esse iubetur, eo pertinet, ne eius testimonium recipiatur G.; od tod sinekdoha brezčasten, zaničljiv, oduren, preklet, (o stvareh) ostuden, grd: Aur., is intestabilis et sacer esto H. (po zakoniku na 12 tablah povzeta pravna formula), se aliter tutum non putat, quam si peior atque intestabilior metu vestro fuerit S., periurium L. ki jemlje čast (dobro ime), ars magica Plin., i. saevitiā T.

in-tēstātus¹ 3 (in [priv.], tēstārī)

1. ne da bi bil naredil oporoko, brez oporoke (umrl): cum esset eius uxor Valeria intestata mortua Ci., ad cenam si intestatus eas Iuv., cives intestati Plin., intestata senectus Iuv.; od tod abl. adv.: intestatō mortuus est pater familias Ci. brez oporoke; tako tudi: ab intestato heres Icti.

2. nedokazan (nepotrjen) s pričami: Pl. (Curc. 659).

3. nesposoben za pričevanje ali izdelavo oporoke, oporočanje: Pl. (Mil. glor. 1416) v dvoumju z intēstātus2.

intestīnus 3 (intus)

1. notranji, v notranjosti se nahajajoč: opus Varr., Vitr. idr. vdelano delo (mizarja umetnika); enako tudi subst. intestīna -ōrum, n: Pl. (Pseud. 343); subst. intestīnum -ī, n črevo, tudi (črevesni) prehod: Lucr., medium Ci. prepona, prečna mrena, caecum Cels. slepo črevo, slepič, tenue (tenuis) Cels. tanko črevo, crassius Cels., ieiunum Cels. tešče (lačno) črevo, rectum Cels., danka (= mastnica), summum Cels. dvanajst(er)nik, i. farcire (pren.) Varr., Isid. klobaso narediti (delati); nav. pl. intestīna -ōrum, n čreva, drob(ov)je (poseb. spodnjega dela telesa, exta = drobovje zgornjega dela telesa): reliquiae sibi depelluntur tum adstringentibus se intestinis tum relaxantibus Ci., ex intestinis laborare Ci. koga po trebuhu ščiplje, trebuh ga boli, intestina alicui crepant (crepitant), murmurant Pl. po črevesu (trebuhu) kruli komu, čreva se mu kregajo, creberrimo frigidae aquae usu intestina vitiare Suet., perurere intestina alicuius Cat., a visceribus ad intestina venire Lucr., Cels.; v enakem pomenu tudi intestīnī -ōrum, m: Varr. in intestīnae -ārum, f: Petr.

2. occ. notranji =
a) (notri) v državi (rodbini) bivajoč, se nahajajoč, domač (naspr. externus): bellum, latrocinium Ci., discordia Iust., dissensio Suet., pernicies rei publicae Ci., malum i. et domesticum Ci., intestinum externumne incommodum L. doma ali v inozemstvu, caedes L. umor v rodbini, umor sorodnika, scelus L., facinus, fraus Cu., clades Aur.
b) = v notranjosti duše se nahajajoč, subjektiven, podmeten (naspr. oblatus objektiven, predmeten): Ci.

intímen intimate; inward; internal; close; near

intímen prijatelj an intimate (ali a close) friend, a bosom friend; intimate
najbolj intímni kotički duše the inmost recesses of the soul
to so preveč intímne stvari, da bi o njih govorili those things are too near one's heart to be spoken of
biti intímen s kom to be familiar (ali intimate) with someone
to so preintimne zadeve, da bi o njih tu razpravljali these are matters too intimate to be discussed here
moj (najbolj) intímni prijatelj my second self

intimno prislov
1. (o tesnem odnosu) ▸ intim módon, meghitten, bensőségesenPri pisanju za otroke je treba ostati intimno povezan s svojim otroštvom, zato niti ni nujno, da ima avtor svoje otroke. ▸ A gyermekirodalmi művek írása során a szerzőnek meghitt kapcsolatban kell maradnia a saját gyermekkorával, ezért nem feltétlenül szükséges, hogy saját gyermekei legyenek.Člani društva se med seboj skoraj intimno poznajo, si pomagajo in delijo izkušnje in materialne dobrine. ▸ Az egyesület tagjai szinte bensőségesen ismerik egymást, segítenek egymásnak és megosztják egymással a tapasztalataikat és az anyagi javaikat.

2. (o ljubezenskem razmerju) ▸ intim módon, bensőségesenIgralec istočasno intimno prijateljuje z vsaj še štirimi drugimi ženskami. ▸ A színész legalább négy nővel folytat intim viszonyt egyszerre.James mi je povedal, ko sva bila še intimno povezana. Zaljubljeni moški radi klepetajo. ▸ James mondta nekem, amikor még intim viszonyban voltunk. A szerelmes férfiak szeretnek fecsegni.Ljubosumni ste na eno izmed dvojčic, ker se je intimno zbližala s privlačnim moškim. ▸ Féltékeny az ikrek egyikére, mert intim kapcsolatba került egy vonzó férfival.

3. (o vzdušju) ▸ bensőségesen, meghittenTaka postelja bo zaradi znižanega stropa delovala tudi bolj intimno in prijetno. ▸ Az alacsonyabb mennyezetnek köszönhetően az ágy is bensőségesebbnek és barátságosabbnak hat majd.Kako ukrotiti premočno svetlobo, da bo prostor romantično, intimno razsvetljen? ▸ Hogyan szelídítsük meg a túl sok fényt, hogy a szoba romantikusan, bensőségesen legyen megvilágítva?
Tudi ambient je zelo lep, deluje zelo intimno, ker je prostor majhen in sprejme omejeno število obiskovalcev. ▸ A hangulat is nagyon kellemes, nagyon bensőségesen hat, mivel a hely kicsi és csak korlátozott számú látogatót tud befogadni.

4. (o čustvih ali mnenjih) ▸ bensőségesen, približek prevedka ▸ a lelke mélyénMorda se kot človek z dejanjem klienta intimno ne strinjam, a ga moram skladno s poklicno etiko braniti. ▸ Lehet, hogy az ügyfél cselekedetével a lelkem mélyén nem értek egyet, ugyanakkor a szakmai etika szabályai szerint védenem kell.

in-tōnsus 3 (in [priv.], tondēre)

1. neostrižen, nepristrižen; najprej o laseh: coma Acc. ap. Ci., capilli H., comae Tib., Cu., crines Tib.; potem o telesnih delih: caput O., Sen. ph., Q., os V., mentum Cu.; o živalih: bidens V. ovca, Col.; o osebah: Getae O., deus O., Apollo H. (= gr. ἀκερσεκόμης) kodrolas, Numa O. ali Cato H. bradati; z gr. acc.: Rhodani iuventus comam intonsa Sil. prebivalci „Galliae comatae“; o divjih narodih: homines intonsi et inculti L., intonsi Cilices Tib.; ker so se začeli Rimljani striči šele v času druge punske vojne, ima intonsus „bradat“ postranski pomen „starorimski“: intonsi avi O.

2. metaf. (frondes = coma arborum) (o drevesih) neobsekan, gozdnat, listnat: intonsa capita (quercuum) V., intonsi montes V. gozdnate, myrtus Stat.

intravenózen intraveineux

intravenozna injekcija piqûre (ali injection ženski spol) intraveineuse