Franja

sēcēssiō -ōnis, f (sēcēdere)

1. odhajanje, odhod vstran, na samo (poseb. na posvet), ločitev, oddaljitev, umik, umikanje, umaknitev, odstop, odstopitev, odstopanje, osamitev, izolacija, secesíja: CU. idr., milites secessionem faciunt C. se zbirajo (v krdela), primores secessione facta ... eodem (= in ignem) plerique semet ipsi praecipitaverunt L. umaknivši se, odstranivši se (na posvet), secessiones subscriptorum CI.

2. occ. politična ločitev, politična osamitev, izselitev, preselitev: VARR. idr., populi C., secessiones plebei CI., secessionem tu illam existimasti, non bellum CI., maiores nostri ... bis per secessionem armati Aventinum occupavere S., frequentior fama est ... in Aventinum secessionem factam esse L., secessio ab decemviris facta est L.

sechsjährlich na šest let, vsakih šest let

sechsmonatlich šestmesečno, na šest mesecev

sechsstündlich na šest ur

sechstäglich na šest dni, vsakih šest dni

sechswöchentlich na šest tednov

second² [sékənd]

1. pridevnik
drugi (po vrsti); sledeči; drugoten, drugorazreden, drugovrsten, slabši, podrejen, postranski; že rabljen; neizviren, posnet, imitiran; izveden, izpeljan

at second hand iz druge roke, antikvarično; po slišanju, iz nezanesljivih virov
every second day vsak drugi dan
in the second place na drugem mestu, drugič
upon second day vsak drugi dan
in the second place na drugem mestu, drugič
upon second thoughts po ponovnem premisleku
a second time še enkrat, ponovno
second to none za nikomer ne zaostajajoč, neprekosljiv, nedosegljiv, nedosežen
the second (eliptično) drugi (dan) (v mesecu)
second cabin kabina 2. razreda
second Chamber Zgornji dom (parlamenta)
second lieutenant podporočnik
second mate navtika drugi častnik (na ladji)
a second Napoleon figurativno drugi Napoleon
second papers ameriško končna prošnja doseljencev za ameriško državljanstvo
a second self drugi jaz
second storey ameriško prvo nadstropje (v Angliji the first floor)
second volin druga violina
second wind sleng, figurativno vrnitev moči
to be second to none za nikomer ne zaostajati
to be in one's second childhood zopet se pootročiti (v starosti)
to come off second best biti premagan, kratko potegniti
to get one's second wind pogovorno priti zopet k sebi
to have information at second hand imeti informacije iz druge (posredne) roke
to play second fiddle figurativno biti v podrejenem položaju
to take second place biti drugi, zavzeti drugo mesto

2. prislov
na drugem mestu

to come second priti kot drugi skozi cilj, biti drugi

secondary² [sékəndəri] samostalnik
namestnik; zastopnik; delegat; poduradnik, podrejenec; nekaj postranskega, podrejenega
astronomija satelit, trabant
zoologija pero, ki raste na drugem sklepu krila; zadajšnje krilo (žuželke)
ameriško, šport nogometni igralec v drugi vrsti

secondement [s(ə)gɔ̃dmɑ̃] adverbe drugič, na drugem mestu

seconder [s(ə)gɔ̃de] verbe transitif podpirati, iti na roko, pomagati (quelqu'un komu); sekundirati, držati štreno (quelqu'un komu); biti ugoden (quelqu'un za koga)

il est secondé par les circonstances okoliščine so zanj ugodne
seconder les desseins de quelqu'un podpirati namere kake osebe

second hand [sékənd hænd] samostalnik
sekundni kazalec na uri
figurativno posrednik, pomagač, pomočnik

at second hand po posredništvu

secondly [sékəndli] prislov
drugič, na drugem mestu, v drugi vrsti, nadalje

secondo²

A) prep.

1. po, v skladu s čim, v smeri:
agire secondo coscienza delati po vesti
vivere secondo natura živeti v skladu z naravo

2. po, v skladu, glede na:
secondo me, te, lui, noi po mojem, tvojem, njegovem, našem
Vangelo secondo Matteo Matejev evangelij
premiare uno secondo il merito nagraditi koga po zaslugah, kakor zasluži
comportarsi secondo le circostanze ravnati se v skladu z okoliščinami

B) cong. kakor, kot:
secondo si dice, sarà un'annata fredda kakor pravijo, bo mrzlo leto

secoureur [səkurœr] masculin pomagač, pomagalec, kdor pomaga, priskoči na pomoč

secourir* [səkurir] verbe transitif pomagati (quelqu'un komu), priti na pomoč; podpirati; lajšati

secourir quelqu'un contre un ennemi pomagati komu proti sovražniku
secourir les misères lajšati bedo

sectiō -ōnis, f (secāre)

I.

1. rezanje, odrez, odrezovanje, razrez, razrezovanje, zrezavanje, sékcija: corporum VITR., corporis GELL., membrorum AUG., brassicae PLIN.

2. occ.
a) kot medic. t. t. rezanje, odrez bolnega telesnega uda, amputácija, operacija, raztelešenje, razudba: bibitur ante sectiones punctionesque, ne sentiantur PLIN.
b) skopljenje, skopitev, kastrácija: sectionem meam flagitat AP.

3. pren. kot ret. t. t. (raz)delitev govora: de sectione in infinitum Q. –

II. klas. le metaf. kot publicistični t. t.

1. pokup (nakup, nakupovanje) in razprodaja na drobno od države zaplenjenih posestev (zlasti posestev izobčencev, obsojencev in proskribirancev), državni zakladnici pripadlih dediščin in pribojevanega plena, razpredelitev, razdelitev (razdeljevanje) takih posestev po kupcu (nakupovalcu) (sector), sékcija: SUET. idr., ad illud scelus sectionis accedere CI., exercendis apud aerarium sectionibus famosus T. kot nakupovalec in razdeljevalec od države zaplenjenih posestev, sectionem facere EUTR. narediti (prirediti, organizirati) javno dražbo, sectio publicanorum IUST. oderuštvo (odiranje, oderuške obresti) državnih zakupnikov pri podrobni razprodaji vsevprek v zakup vzetih državnih posestev.

2. meton. (konkr.) skupna množina zaplenjenih posestev, dražbena (avkcijska) masa, dražbeni sklad, sklad plena, ki se na dražbi pokupi, da se potem po delih razproda, razprodajnina: VARR., SUET. idr., pro sectione debebas CI., cuius praedae sectio non venierit CI., sectionem eius oppidi universam Caesar vendidit C., reliquias Neroniarum sectionum concessit T.

section [sékšən]

1. samostalnik
rez, rezanje; prerez, presek, profil; odrezek, del, sestavni; odsek, sekcija; oddelek (spalnega voza); odstavek, člen, paragraf
vojska manjša (vojaška) enota; skupina prebivalcev, ki jih vežejo skupni interesi
botanika, zoologija podvrsta
medicina sekcija, raztelešenje, raztelesba

section gang železnica, ameriško progovni delavci
section boss železnica, ameriško vodja progovnih delavcev
section hand, section man progovni delavec
transverse section prečni prerez
golden section zlati prerez
staff section vojska štabni oddelek

2. prehodni glagol
(raz)deliti v odseke, na dele
medicina vrezati, razrezati

sectional [sékšənəl] pridevnik (sectionally prislov)
sektorski, odsečen; prerezen; krajeven, lokalen; sestavljen iz posameznih delov, sestavljiv, razstavljiv na dele

sectional furniture sestavljivo pohištvo
sectional pride lokalni patriotizem
sectional strike lokalna, delna stavka

sectionneur [sɛksjɔnœr] masculin, électricité naprava, ki prekine tok na delu električne linije, da se tam omogočijo popravila

sector [séktə]

1. samostalnik
sektor, izsek kroga, elipse
figurativno sektor, področje
vojska frontni odsek, sektor

the private sector privatni, zasebni sektor

2. prehodni glagol
razdeliti na sektorje