Franja

peso² m

1. fiz., kem. teža:
peso atomico atomska teža
peso molecolare molekularna teža
peso specifico specifična teža

2. teža:
pagare a peso d'oro pren. drago plačati
tenere due pesi e due misure imeti dvojna merila, biti pristranski

3. šport kategorija:
peso piuma peresna kategorija
peso medio srednja kategorija
peso massimo težka kategorija

4. šport krogla

5. trgov. teža:
peso lordo bruto teža
peso netto neto, čista teža
peso morto mrtva teža; pren. breme, zavora

6. breme (tudi pren.):
sostenere il peso della famiglia vzdrževati družino
togliersi un peso dallo stomaco pren. rešiti se hude skrbi
non dar peso alle chiacchiere ne meniti se za čenče

pést (-í) f

1. pugno:
stisniti pest stringere il pugno
udariti s pestjo po mizi battere col pugno sulla tavola

2. (majhna količina) pugno; palmo:
za pest dolarjev per un pugno di dollari
ne imeti v lasti niti pesti zemlje non possedere un palmo di terra
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. pesti me srbijo ho voglia di menare, di pestare qcn.
držati, tiščati pesti za koga tifare per qcn., desiderare il successo, la fortuna di qcn.
okusiti pesti nekoga subire le violenze di qcn.
pokazati komu pesti mostrare i pugni a qcn.
to je pravici pest v obraz un pugno in faccia alla giustizia
dobiti koga v pest prendere qcn. tra le grinfie
smejati se komu v pest ridere di qcn. sotto i baffi
začelo se je s prepirom, končalo s pestmi la faccenda cominciò con una lite, finì a pugni
z jekleno pestjo narediti red v državi fare ordine nel Paese con pugno di ferro
delati na lastno pest fare di propria iniziativa
biti nagle jeze in trdih pesti essere un attaccabrighe
pravica pesti la ragione del più forte

pestaña ženski spol trepalnica; resa, resica

sin mover pestaña ne da bi z očmi trenil
no pegar pestaña ne zatisniti očesa

pet [pɛ] masculin, vulgairement prdec

lâcher un pet prdniti
filer comme un pet hitro jo popihati
porter le pet vložiti tožbo
(familier) ça ne vaut pas un pet (de lapin) to ni počenega groša vredno
il y a du pet smrdi
(populaire) il va y avoir du pet bo škandal, haló
pet! pozor!

pêt štev. pet: pet volova; pet pisama; nije rekao ni pet ni šest ni črhnil ne bele ne črne

pét (pêtih) numer. cinque:
vstajati ob petih alzarsi alle cinque
rtv. kanal pet canale cinque
pren. pet minut pred dvanajsto all'ultimo minuto
za pet kriščevih ran per l'amor del cielo
pren. imeti ženinov na vsak prst po pet avere sposi a volontà, a bizzeffe
drži se, kot da ne zna do pet šteti fa il finto tonto
pren. imeti do česa pet korakov essere a due passi da qcs.
pet nas je siamo in cinque

pêta (-e) f

1. calcagno, tallone; (pri čevlju) tacco:
zasukala se je na peti in odšla girò sui tacchi e se ne andò
nosi haljo (dolgo) do pet porta una vestaglia che le arriva ai calcagni
vojak je udaril s petami v pozdrav il soldato battè i tacchi in segno di saluto
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. teče, da ga pete komaj dohajajo corre velocissimo
brusiti pete camminare, correre veloci
pejor. iztegniti pete tirare le cuoia
lizati pete komu leccare i piedi a qcn.
odmakniti, odnesti, pobrati pete battersela
obesiti, prilepiti se komu za pete essere, stare alle calcagna, alle costole di qcn.
biti komu trn v peti essere come il fumo negli occhi per qcn.
gori mu pod petami gli brucia la terra sotto i piedi
imeti koga pod peto avere uno sotto il completo dominio
biti hitrih, urnih pet essere un bravo camminatore, corridore
biti poštenjak od glave do pete essere una perla di galantuomo
anat. (tudi pren.) Ahilova peta tallone d'Achille

2.
igelna peta gambo (dell'ago)
peta pluga la suola dell'aratro
peta kose sperone della falce
PREGOVORI:
kdor nima v glavi, ima v petah chi non ha testa abbia gambe

pétard [petar] masculin petarda; pokalna žabica; populaire revolver; familier hrup, kraval; vulgairement zadnjica

faire du pétard (familier) glasno izražati svoje nezadovoljstvo
faire claquer les pétards pokati s petardami
il va y avoir du pétard (familier) to ne bo šlo brez hudih protestov
être en pétard biti jezen

petasātus 3 (petasus) s popotnim klobukom pokrit, oklobučen = za odhod pripravljen: atque id ipsum facerent commodius si mihi aliquid spati ad scribendum darent; sed petasati veniunt, comites ad portam exspectare dicunt Ci. ep., quid puer rogasset et petasatus capite adnuisset Varr., solis vero ne hiberni quidem patiens, domi quoque non nisi petasatus sub divo spatiabatur Suet.

pétek (-tka) m venerdì, pog. venere:
rel. spoštovati petek, ne jesti mesa na petek osservare il venerdí
rel. veliki petek Venerdí Santo
črni petek un giorno infausto
petek in svetek tutti i santi giorni
PREGOVORI:
petek, slab začetek né di Venere né di Marte ci si sposa o si parte

Péter (-tra) m Pietro; pog. Piero;
Peter ali Pavel chicchessia, Tizio o Caio
ne potrebujem ne Petra ne Pavla non ho bisogno di nessuno
igre črni Peter uomo nero

pȅtlja ž
1. petlja, pentlja: plela je čarapu brzo praveći -e
2. zaponka: nevjesta mu oblači čakšire i zakopčava -e; biti jake -e biti pogumen; biti slabe -e biti slabič; petlja mu je popustila zapustil ga je pogum; stajati na slaboj -i biti negotov; stegnuti -u zbrati pogum, upati si; ne drži mu petlja ne upa si

petō -ere -īvī (-iī) -ītum (prim. skr. pátati leti, pada, gr. πέτομαι, πίπτω, lat. penna).

I.

1. hiteti, iti, leteti kam: Sil., p. non castra, sed naves N., Etruriam N., continentem C. pluti proti kopnu, loca calidiora Ci. leteti, seliti se (o žerjavih), caelum alis O., terram V. pasti na zemljo, cursu muros V. teči k obzidju; pass.: Troia petitur classibus V. z ladjevjem hitijo proti Troji; z acc. personae: Apollo petit Ascanium V. se bliža Askaniju; z notranjim obj.: fugam C. v beg se spustiti, zbežati, iter Brundisium terrā Ci. ubrati pot v Brundizij po suhem (po kopnem), napotiti se v Brundizij po suhem (po kopnem), diversas vias Val. Fl. ub(i)rati, alium cursum Ci. zaokreniti, obrniti; metaf.: mons petit astra O. se strmo vzdiguje, strmi, petit navis pontum Ci. pluje v pristan(išče), campum amnis petit V. teče (dere) v poljano (proti poljani).

2. iti nad koga, udariti (udarjati) na koga, napasti (napadati), prim. impetus: vehementer petunt (sc. gladiatores) Ci., quotiescumque me petisti, per me tibi obstiti Ci., Indos Cu., angues Laocoonta petunt V., vultus alicuius unguibus p. H., Hesperiam bello V. z vojsko iti nad Hesperijo, napasti Hesperijo; od tod occ.: rex telis petebatur Cu. na kralja so streljali (se je streljalo), collum, caput p. Ci. segati po vratu (glavi), taurus cornu petit V. bode, nabada, napada z rogovi, mālo puella me petit V. meče za mano, arcu alta p. V. kvišku (v višino, v zrak) meriti, aëra disco H. v zrak metati, terram ore V. (za)gristi, zaje(ma)ti, somnus petit navitam V. prevzame (prevzema), zajame (zajema); metaf. (za)groziti, (za)pretiti, (za)žugati komu, ogroziti (ogrožati) koga: bello urbem V., armis patriam Vell., non iniustis vindiciis alienos fundos, sed castris, exercitu, signis inferendis Ci., cuius latus mucro petebat? Ci., Troianos monstra petunt V., maxime Athenienses peti dicebantur N. govorilo se je, da je napad usmerjen predvsem proti Atencem, p. aliquem fraude L., falsis criminibus T.

3. (v prijaznem pomenu) obrniti se na koga, (za)prositi koga: Pl., Q. (Decl.), Eutr., te supplex peterem V.; pesn.: Ilionea petit dextrā V. prime z desnico. —

II.

1. (hod)iti kam, na kaj, za čim, (po)iskati kaj, skušati (izkušati) kaj dobiti: ut aliud domicilium, alias sedes petant C., sedes apibus statioque petenda V.

2. metaf.
a) iskati kaj, stremeti, težiti za čim (naspr. fugere, vitare): Cels., salutem fugā C., S. (prim.: hic praedam pedibus petit, ille salutem O.), alicuius societatem N., mortem, sapientiam Ci., gloriam S., non pecuniam, sed vitam et sanguinem Ci., a litteris (v znanosti) doloris oblivionem p. Ci.; pesn. (analogno po skladu glag. studēre) z inf. iti na to, da bi … , delati (za to), da bi … , iskati način (možnost), da bi … , skušati: Lucr., petunt dextrae coniungere dextram O., ne pete conubiis natam sociare Latinis V., petimus bene vivere H.
b) poganjati se za čim, potegovati se za kako službo (funkcijo), prositi za kako službo (funkcijo), kandidirati, konkurirati za kako službo (funkcijo): consulatum, praeturam Ci., M. Curtio tribunatum ab aliquo Ci. prositi koga za tribunat za Marka Kurcija, in unum locum L. potegovati se za eno mesto, kandidirati na eno mesto; abs.: ii, qui nunc petunt Ci. sedanji kandidati, multi et potentes petebant L.; subst. pt. pr. petēns -entis, m potegovalec za kaj, kandidat, prosilec, ponudnik: G.; occ. α) (za)snubiti: multi illam petiere O., virginem petiere iuvenes L., natam et conubia V. prositi. β) hoteti imeti za ljubico ali ljubčka, gnati se za katero (katerim), hoditi za moškim(i): ut Sempronia viros peteret saepius quam peteretur S., dumque petit, peritur pariterque accendit et ardet O., cum te tam multi peterent, tu me una petisti Pr.
c) zahtevati, terjati: quantum res petit Ci., sui laboris praemia C., partem praedae T., alicuius vitam Ci., nova iura Ci., id, quod petivit, consecutus est N., virgo ad libidinem petita L.; occ. sodno (na sodišču, po sodišču) zahtevati, terjati, prisvojiti (prisvajati si), s tožbo izterj(ev)ati, (iz)tožiti: hereditatem Icti., hereditatis possessionem Ci., calumniā litium alienos fundos Ci., pecuniam Ci., Icti., pecuniā peti Ci. tožen biti zaradi denarja, is, unde ali a quo petitur Varr., Ci., Gell., Icti. toženec (naspr. is, qui petit = petitor).
d) prositi koga kaj (česa), (iz)prositi (si): pacem a Romanis C., auxilium a Lacedaemoniis N., opem ab aliquo Ci., eius delicti veniam Ci., vitam nocenti T.; pesn.: auxilium mucrone V.; z dvojnim acc.: Iphicratem ab Atheniensibus ducem (za vojskovodjo) N.; pogosto s finalnim stavkom: Plin. iun., Petr. idr., abs te peto, efficias Ci., a Gnaeo Pompeio consule petit, quos ex Cisalpina Gallia consules sacramento rogasset, ad signa convenire et ad se proficisci iuberet C., a vobis peto, ut consilium probetis, deinde ne conemini N., petere de (redko!) aliquo, ut … Ulp. (Dig.), petito (abl. abs.), ut … Iust.; z inf.: arma petebat ferre Stat.; z ACI pass.: cum peteret (sc. solum) donari quasi proprio suo ac peculiari deo Suet., petit aes sibi dari Gell., quod hominem avarum creari consulem peteret Hyg.
e) iti, priti po kaj, prinesti (prinašati), (pri)peljati, privesti (privajati) kaj, koga: Ter., Plin., dixi me daturum ei aliquid, mane ut peteret, rogavi Ci., teli sumendi aut petendi causā L., aggeris (commeatūs) petendi causā procedere C., aliquid ab impedimentis p. C., Tartareum custodem in vincla petivit a solio regis V. šel je h kraljevemu prestolu in čuvaja Tartarja privedel (gor), da ga je vklenil; metaf.: p. suspirium alte Pl. ali latere imo spiritum H. globoko iz prsi (iz globine prsi) zasopsti, globoko (za)vzdihniti, gemitūs alto de corde O. globoko vzdihniti (vzdihovati), unde exempla peterentur Ci. od kod bi se vzeli primeri (zgledi), od kod naj človek vzame primere (zglede).

Opomba: Pf. pesn. včasih petī (= petiī): Sen. tr., Stat., petīt (= petiit): V., O.

peur [pœr] féminin strah, bojazen (de pred); groza

de peur (que, de) da ne bi
elle n'ose pas sortir avec ce chapeau, de peur du ridicule ne upa si iti ven s tem klobukom iz strahu, da ne bi bila smešna
à faire peur strašen, grozen
peur bleue hud strah, groza
avoir peur bati se (de quelqu'un, quelque chose koga, česa)
j'ai peur pour lui bojim se zanj
être laid à faire peur biti zelo grd
faire peur à quelqu'un pognati komu strah v kosti
mourir de peur umirati, umreti od strahu
prendre peur ustrašiti se, zbati se
il en a été quitte pour la peur samo ustrašil se je, poceni je ušel nevarnosti

pez (množina: peces) moški spol riba; rečna riba; figurativno slab učenec; novinec

pez espada (riba) mečarica
pez hembra ikrnica, riba samica
pez macho, pez lechal mlečnik; riba samica
pez (de) palo polenovka
estoy pez en ello nimam pojma o tem
el pez pica riba prijema (za vabo)
salga pez o salga rana na slepo
¡yo me río de los peces de colores! to mi ne gre do živega
pez volador leteča riba

pezdír (-ja) m bot. canapule (della canapa, del lino); bibl.
pezdir v očesu svojega bližnjega vidi, bruna v svojem pa ne nota il fuscello nell'occhio del prossimo e non vede la trave nel proprio

Pfennig, der, (-s, -e) pfennig; figurativ belič, krajcar, groš; keinen Pfennig niti beliča; jeden Pfennig (dreimal) umdrehen trikrat obrniti vsak krajcar; bis auf den letzten Pfennig do zadnjega beliča/groša; ohne einen Pfennig brez krajcarja; keinen Pfennig wert sein ne biti vreden počenega groša

pfuschen šušmariti, skaziti, slabo delati; delati na črno; sich nicht ins Handwerk pfuschen lassen ne dovoliti vmešavanja

Phaōn¹ -ōnis, m (Φάων) Fáon, lepi mladenič z Lezbosa, ljubljenec pesnice Sapfo: O., Plin., Aus., Serv.; preg. o človeku, ki se ne meni za ljubezen ženske (ker Faon ni ljubil Sapfo): nam nulli mortali scio obtigisse hoc nisi duobus, tibi et Phaoni Lesbio, tam † vivere ut amaret Pl.

pharaonien, ne [-njɛ̃, ɛn] adjectif faraonski