Franja

recevoir* [rəsəvwar] verbe transitif prejeti, sprejeti, dobiti; sprejemati; dobiti izplačano; dobiti (odlikovanje); dopustiti, dovoliti, odobriti; uloviti (v posodo); verbe intransitif sprejemati (tudi radio); imeti sprejemni dan (za obiske itd.)

se recevoir doskočiti (na tla)
se recevoir medsebojno se obiskovati
ils se reçoivent beaucoup mnogo se obiskujejo
être reçu priti v navado, uveljaviti se; biti sprejet (kandidat)
l'élève a été reçu (à l'examen) učenec je naredil izpit
elle a été reçue au baccalauréat avec la mention bien napravila je maturo z dobrim uspehom
recevoir un bon, un mauvais accueil biti lepó, slabó sprejet
recevoir des applaudissements, des éloges požeti aplavz (odobravanje), pohvalo
recevoir une lettre, un colis, une décoration, un prix, une leçon prejeti pismo, paket, odlikovanje, nagrado, lekcijo
recevoir l'autorité de la chose jugée postati pravnomočen
être reçu docteur promovirati, doktorirati
recevoir des injures požreti žalitve
recevoir de nombreuses modifications doživeti številne spremembe
recevoir une perte, un échec imeti izgubo, doživeti neuspeh
j'ai été bien reçu! lepo sem naletel!
j'ai reçu ses confidences zaupal(a) se mi je
la famille s'excuse de ne pas recevoir družina se opravičuje, da ne sprejema sožalnih obiskov
j'en ai reçu une bonne, une mauvaise impression to je name naredilo dober, slab vtis
je n'ai pas à recevoir d'ordres de vous verbe intransitif mi ne boste ničesar ukazovali
j'ai reçu sa parole dal mi je svojo besedo
il ne reçoit personne on nikogar ne sprejme, ne mara z nikomer govoriti
recevoir quelqu'un à bras ouverts sprejeti koga z odprtimi rokami
il a été reçu comme un chien dans un jeu de quilles bil je sprejet kot pes v cerkvi
il vaut mieux donner que recevoir (proverbe) dajati osrečuje (človeka) bolj kot jemati

recht¹

1. (richtig) pravi; recht gehen imeti prav; auf dem rechten Fleck na pravem mestu; beim rechten Namen s pravim imenom; vom rechten Wege abkommen zaiti s prave poti

2. Mathematik Winkel: pravi (kot); rechte Stoffseite lice (blaga)

3. Adverb prav, es ist recht prav je; es ist mir recht meni je prav; es geschieht ihm recht prav mu je, to je zaslužil; recht verstehen razumeti prav; gehe ich recht in der Annahme... ali imam prav, če ..., ali prav domnevam, da...; recht tun storiti prav; alles, was recht ist vse kar je prav; recht machen narediti prav, ustreči; das ist nicht recht von dir to ni prav s tvoje strani

4. ganz recht! točno!; recht und schlecht za silo; erst recht zanalašč; nun erst recht sedaj pa še celo, sedaj pa zanalašč; gerade recht kommen priti kot zanalašč/kot naročen

recht², Recht¹ in Phrasen: prav; recht haben imeti prav; recht behalten (še naprej) imeti prav; recht bekommen doseči potrditev svojega prepričanja; jemandem recht geben pritrditi/pritrjevati (komu), priznati, da ima (kdo) prav

Recht², das, (-/e/s, -e) pravo, (Gesetz) zakon, (Anspruch; Gerechtigkeit) pravica; Rechte, pl , pravo, pravice; öffentliches Recht javno pravo; kleine Rechte male avtorske pravice; gutes Recht pravica (das ist mein gutes Recht to je moja pravica, do tega imam pravico) ; das Recht des Stärkeren pravica močnejšega; das Recht auf seiner Seite haben imeti pravico na svoji strani; Recht sprechen soditi; Recht geben dati prav, pritrditi, pritegniti; ein Recht auf etwas haben imeti pravico do; sein Recht fordern zahtevati svojo pravico, figurativ Magen usw.: oglašati se; auf sein Recht pochen vztrajati pri svoji pravici; für Recht erkennen razsoditi, da je (kaj) prav; im Recht sein imeti prav; sich im Recht fühlen imeti občutek, da imaš prav; von Rechts wegen po zakonu; zu seinem Recht kommen doseči svojo pravico

re-cidō¹ -ere -cidī -cāsūrus (re in cadere)

I. s poudarjenim pomenom praep.

1. nazaj pasti (padati), odskočiti (odskakovati), odleteti (odletati, odletavati): L., Cu. idr., recidunt omnia in terras Ci., ramulus in oculum recidit Ci., (sc. discus in auras missus) recidit in terram O.

2. metaf. zopet pasti nazaj = zopet se pogrezniti v kaj, zopet zapasti čemu, znova zdrkniti nazaj kam, znova doleteti koga kaj: ne recidam Ci., in antiquam servitutem reciderunt Syracusae L., in eandem fortunam recidere Ci., in eandem imbecillitatem recidere Cels., recidere in invidiam N. zopet biti napaden, in graviorem morbum recidit L. je zopet huje obolela.

3.
a) occ. ponoviti (ponavljati) se, vrniti (vračati) se, znova nastopiti (nastopati), recidivírati: febris recidit Plin.
b) pren. pasti nazaj, znova pripasti komu kaj, zopet (znova, spet, prav tako) zadeti (doleteti) koga kaj, zopet (znova, spet, prav tako) biti deležen kdo česa: omnes in te istaec recident contumeliae Pl., post interitum Tatii cum ad eum (sc. Romulum) potentatus recidisset Ci. mu je bilo zopet pripadlo, zopet v roke prišlo, ut huius amentiae poena in ipsum eiusque familiam recidat Ci., casus ad ipsos recidere posse C., recidit ira in irae ministros Cu., in ipsum periculum recidit Cu. zadene (doleti) tudi njega samega, consilia in ipsorum caput recidentia L.

4. pasti kam = priti iz boljšega položaja v slabšega, (po)slabšati se, zmanjšati (zmanjševati) se, (o)pešati, (o)slabeti: ad hanc fortunam Auct. b. Hisp., ex quantis opibus quo recidissent Carthaginiensium res L., ex liberatore patriae ad Aquilios se recidisse L., recidere in eam fortunam L., spes ad querelam recidit Ph., eo res ista culpā docentium recidit, ut … Q. —

II. z zabrisanim pomenom praep.

1. pasti dol, na tla: instabili gradu praecipites recidebant Cu. z glavo navzdol, na glavo, naglavički (torej naprej), humi recidens Ap.

2.
a) (časovno) pasti kam, v kak čas, v kako obdobje: ea recidunt in memoriam pueritiae suae Ci. pade v čas, zgodi se v času, quae in aliorum vigiliam consulum recidissent Ci.
b) pren. pasti: quorsum recidat responsum tuum Ci. kakšen bo.
c) pasti = priti z dobrega na slabo, propasti (propadati), biti ponižan, zapasti v kaj, čemu: quam cito illa omnia ex laetitia et voluptate ad luctum et lacrimas reciderunt Ci., ad nihilum (nihil) recidere Ci. ali in cassum recidere Col. izjaloviti se, izničiti se, slabo se obnesti, ne uspeti, ne imeti uspeha, obrezuspešiti se, ad ludibrium recidere Cu. zapasti zasmehu (zasmehovanju), priti (pasti) v zasmeh, ne in unius imperium res recidat, admonemur Ci. da se država ne poniža v monarhijo (samovlado), da država ne pade v monarhijo.
d) kot last, lastnina pripasti (pripadati), priti (prihajati) v roke komu, preiti (prehajati) na koga: artem musicam in paucos recidere Ter., in unum recidit ius omnium Icti., hereditas recidit in aliquem Icti.

Opomba: Pesniki merijo včasih po stari meri rēcido in pišejo zato tudi reccido: Lucr., O., Pr., Iuv.; pt. fut. act. recāsūrus Ci. ep., Suet., G.

recimo²

1. (na primer) sagen wir mal; zum Beispiel; eventuell
če recimo falls

2.
recimo/no, recimo (že mogoče) zugegeben; vielleicht; (kar se mene tiče) meinetwegen

3.
recimo, da … gesetzt, [daß] dass …, gesetzt den Fall …; angenommen, [daß] dass …

4.
kot recimo so wie (etwa)
| ➞ → denimo

reciprocō -āre -āvī -ātum (reciprocus)

I. trans.

1. prinesti (prinašati) zopet nazaj po isti poti, nazaj obrniti (obračati), sem ter tja (za)majati, gibati, premakniti (premikati), usmeriti (usmerjati): telum reciprocare Gell. semtertja tresti (vihteti, mektati), ventus reciprocare animam non sinit L. zajeti (in spustiti) sapo, vdihniti in izdihniti = dihati; prim. spiritum per fistulam reciprocare Gell., aëra vitali spiritu reciprocare Arn., quinqueremis in adversum aestum reciprocari non potest L. se je ne da krmariti naprej ali nazaj; poseb. o oseki: reciprocare undas Sil.; med.: reciprocatur mare Cu. upada, doživlja oseko, reciprocata maria Mel., in motu identidem reciprocando Ci. pri oseki, pri ponavljajoči se menjavi oseke in plime.

2. metaf. postaviti (postavljati) kaj v vzajemnost, v vzajemno razmerje: ista sic reciprocantur (so v takem vzajemnem razmerju), ut et si divinatio sit, dii sint, et si dii sint, sit divinatio Ci., quod (sc. animarum amicitiae) nec mutuae sint nec reciprocari queant Ap. jih ni mogoče (vzajemno, recipročno) (po)vrniti. —

II. intr. nazaj ali tja in nazaj (s)teči, (od)liti se, odteči (odtekati), doživeti (doživljati) oseko (in plimo), upasti (upadati): fretum Euripi non septies die temporibus statis reciprocat L., reciprocantes undae Iust., reciprocantibus aquis Fl., reciprocans oceanus Plin. Oceanova oseka.

reck [rek]

1. prehodni glagol
uvaževati, vzeti v obzir, upoštevati; brigati se za, skrbeti za, ozirati se na, paziti na, računati z

2. neprehodni glagol
misliti (of o)
vedeti (of za kaj, o čem)
retorika & poetično (le v vprašalnih in nikalnih stavkih) brigati se za, jemati v mar, mar biti, marati (of za kaj)
kesati se

it recks me not whether... ne briga me, ali (če)...
little recks he that... malo mu je mar, da...
of him she recks not on ji je malo mar
not to reck danger ne se meniti za nevarnost

reckon [rékən]

1. prehodni glagol
(iz)računati, preračunati; oceniti, preceniti, presoditi; šteti, sešteti, izračunati (up)
šteti (koga) (among, in, with med, za)
smatrati, imeti (for za)
ameriško misliti, domnevati, biti mnenja (that da)

2. neprehodni glagol
računati, šteti, obračunati, računati na, zanesti se (on, upon na)

to reckon from ... to šteti od ... do
reckoning from to-morrow šteto od jutri dalje
I reckon him (to be) my friend imam ga za svojega prijatelja
I reckon him (to be) wise smatram ga za pametnega
to reckon without one's host figurativno delati račun brez krčmarja
he is rich, I reckon ameriško bogat je, mislim (se mi zdi)

reclaim [rikléim]

1. samostalnik
(redko) poboljšanje, spreobrnitev, vrnitev na pravo pot; rešitev
tehnično regeneriranje, pridobivanje (iz starega materiala), obnovitev, obnavljanje

beyond reclaim, past reclaim nepoboljšljiv, nepopravljiv, ki se ne da rešiti
the reclaim of rubber regeneracija (starega) kavčuka

2. prehodni glagol
reklamirati, zahtevati nazaj, zahtevati povrnitev, povračilo; privesti (koga) nazaj (na pravo pot); civilizirati (divjake), vzgojiti, udomačiti, ukrotiti (živali); (o zemlji) krčiti, iztrgati morju, izsušiti, napraviti sposobno za obdelovanje
tehnično dobiti (iz starega materiala), regenerirati
neprehodni glagol
(redko) protestirati, ugovarjati, nasprotovati, upirati se, nastopiti (against proti)
izjaviti (that da)
pravno, škotsko vložiti priziv, apelirati, pritožiti se višjemu sodišču

reclaimed rubber regeneriran star kavčuk
a reclaimed drunkard spreobrnjen pijanec
to reclaim s.o. to a sense of duty privesti koga do čuta za dolžnost

réclamation [-klamasjɔ̃] féminin pritožba, ugovor; commerce reklamacija; zahteva

en cas de réclamation v primeru pritožbe, reklamacije
registre masculin des réclamations knjiga pritožb
déposer, faire une réclamation contre vložiti ugovor proti
donner lieu à des réclamations da(ja)ti povod za pritožbe, za reklamacije
élever des réclamations contre pritožiti se proti

recoger [g/j] zopet vzeti, (s)prejeti; prijeti, ujeti; zbrati, skupaj znesti; zožiti; pobrati, shraniti; zavetje nuditi; zapreti (blazneža); spodrecati

recoger el aliento sapo zadržati
recoger cartas pobrati pisma (iz nabiralnika)
recoger los frutos pobrati poljske sadeže
recoger informes (sobre) zbirati podatke (o), poizvedovati (o)
recoger velas uiti, pobrati jo
de ello recojo que... iz tega sklepam, da ...
recogerse skrčiti se, uskočiti se; omejiti se; rešiti se; spat iti, leči; iti v samoto
recogerse temprano zgodaj spat iti
¿a qué hora se recoge V.? kdaj hodite spat?

recognize [rékəgnaiz]

1. prehodni glagol
spoznati, prepoznati, identificirati; ceniti (koga); priznati kaj (as kot, that da)
zavedati se, (jasno) spoznati, uvideti; biti hvaležen, nagraditi; dopuščati; vzeti (kaj) na znanje; pozdraviti, s pozdravom izraziti prepoznanje
ameriško dati besedo govorniku

2. neprehodni glagol
pred sodiščem se pismeno obvezati (in za)

to recognize an old acquaintance prepoznati (pozdraviti) starega znanca
to recognize a claim priznati zahtevo (pravico)
to recognize s.o. to be first priznati koga za prvega (among med)
to recognize defeat priznati (svoj) poraz
to recognize s.o. as the lawful heir priznati koga za zakonitega dediča
I did not recognize I was lost till... nisem se zavedel, da sem izgubljen, dokler ne...
I recognized that I was wrong priznal sem, da nimam prav
the Browns no longer recognize the Smiths Brownovi niso več prijatelji s Smithovimi

recollection [rekəlékšən] samostalnik
spomin, spominjanje (of na)
pomnjenje

recollections množina spomini; zbranost misli
recollections of the Great War spomini na (prvo) svetovno vojno
pleasant recollections prijetni spomini
it is in my recollection that... spominjam se, da...
it is within my recollection imam v spominu
I have no recollection of it ne spominjam se tega
to have a dim recollection of medlo se (česa) spominjati

recommander [-kɔmɑ̃de] verbe transitif priporočiti; polagati na srce, nujno svetovati, zabičiti; poslati (pismo) priporočeno

se recommander à quelqu'un priporočiti se komu
se recommander de quelqu'un, quelque chose sklicevati se na koga, na kaj
recommander quelqu'un chaudement auprés du ministre toplo priporočiti koga ministru
recommander une lettre, un paquet poslati pismo, paket priporočeno
je vous recommande de voos méfier de cet homme svetujem vam (nujno), da ne zaupate temu človeku

recommend [rekəménd] prehodni glagol
priporočiti; zaupati (to komu)
predlagati, svetovati (da se nekaj napravi), govoriti v korist; priporočiti (koga) kot primernega, sposobnega (for, to za)

to recommend sth. to s.o. komu kaj priporočiti
to recommend caution priporočati previdnost
to recommend s.o. for a post priporočiti koga za službeno mesto, za službo
I recommend you to wait priporočam, svetujem vam, da počakate
to recommend oneself to s.o. (to s.o.'s care) zaupati se komu v varstvo

reconcile [rékənsail] prehodni glagol
pomiriti, sprijazniti, pobotati; izgladiti (prepir, spor), poravnati; urediti uskladiti, v sklad spraviti

to reconcile oneself sprijazniti se, vdati se, pomiriti se
I reconciled myself to paying my debt sprijaznil sem se z mislijo, da plačam svoj dolg
to reconcile oneself to one's fate (lot), to become reconciled with one's fate (lot) sprijazniti se s (vdati se v) svojo usodo
to reconcile two enemies spraviti, pobotati dva sovražnika
to reconcile one's principles with one's actions uskladiti svoja načela s svojimi dejanji

reconnaissable [-kɔnɛsabl] adjectif spoznaten

il est si changé qu'il n'est pas reconnaissable tako se je spremenil, da ga ni moči prepoznati

reconnaître* [rəkɔnɛtrə] verbe transitif spoznati, prepoznati (à po); uvideti; priznati (tudi politique, juridique); biti hvaležen (quelque chose za kaj); nagraditi, poplačati; militaire poizvedovati, rekognoscirati (teren)

se reconnaître orientirati se, znajti se; figuré priti zopet k sebi, k zavesti; zopet samega sebe prepoznati, prepoznati se
reconnaître un enfant priznati otroka (svoje očetovstvo)
reconnaître une île, une côte rekognoscirati otok, obalo
je ne m'y reconnais plus tu se več ne spoznam
je vous reconnais bien là to je čisto vam podobno
je reconnais avoir reçu ... potrjujem prejem, da sem prejel ...
il a reconnu que vous aviez raison priznal je, da imate prav
je ne reconnais à personne le droit de me critiquer nikomur ne priznavam pravice, da bi me kritiziral
se reconnaître coupable priznati svojo krivdo
se faire reconnaître dati se prepoznati

re-coquō -ere -coxī -coctum (re in coquere)

1. zopet (znova, še enkrat) (pre)kuhati, prekuhati (prekuhavati): lanam Sen. ph., ceram (na soncu) Plin., Peliam (da se pomladi) Ci., fessos aetate parentes Val. Fl.; od tod metaf. šalj.: recoctus scriba ex quinqueviro H. pretvorjen, senex recoctus Cat. = navihan, lokav.

2. zopet (znova) (s)topiti, (pre)topiti, (pre)kovati: enses V., aurum recoctum V. očiščeno, prečiščeno, čisto; pren.: Tullius se Moloni rursus formandum ac velut recoquendum dedit Q.