Franja

odgovárjati to answer, to reply

odgovárjati za kaj (biti odgovoren) to be responsible for something
jaz naj pa odgovarjam! (ironično) I'm left holding the baby, I'm left to carry the can

odgóvor answer; reply; response; (redko) return

kot odgóvor na in reply to, in answer to, in response to
duhovit, odrezav odgóvor repartee
oster odgóvor retort, rejoinder
skorajšen odgóvor an early answer
odgóvor z obratno pošto an answer by return (of post)
izmikajoč se odgóvor evasive answer
pritrdilen (nikalen) odgóvor answer in the affirmative (in the negative)
dvoumen odgóvor an equivocal reply
jasen odgóvor a definite answer
odklonilen odgóvor refusal
plačan odgóvor (pri brzojavki) reply-paid (telegram)
dopisnica s plačanim odgóvorom (postal) reply card
brez odgóvora unanswered
plačan odgóvor reply paid
pričakujoč hiter odgóvor awaiting a speedy reply
prosimo za skorajšen odgóvor an early reply will oblige
prosimo za odgóvor the favour of an answer is requested
biti v zadregi za odgóvor to be stumped for an answer
na moj ugovor ni našel odgóvora he could find no answer to my objection
potreben je takojšen odgóvor an immediate reply is necessary
na vse imeti odgóvor to have an answer for everything, never to be at a loss for (ali to be short of) an answer
prosimo čimprejšnji odgóvor please answer by return
nobenega odgóvora ne dobiti, ostati brez odgóvora to get no reply (ali acknowledgment)
ne ostati dolžan odgóvora never to be at a loss for an answer
dajati odgóvor to render an account
(po)klicati koga na odgóvor to call someone to account
na to ne vem odgóvora this I cannot explain

odgóvor réponse ženski spol ; (oster) riposte ženski spol , réplique ženski spol ; (živahen, duhovit) repartie ženski spol

odklonilen odgovor refus moški spol
pritrdilen, nikalen odgovor réponse affirmative, négative
namesto odgovora poux toute réponse
na odgovor poklicati demander compte (ali raison) à quelqu'un de quelque chose
odgovor dajati rendre compte (ali raison) de quelque chose à quelqu'un
plačan odgovor réponse payée
nikoli ne biti v zadregi za odgovor avoir toujours réponse à tout
pustiti brez odgovora laisser sans réponse
ne biti v zadregi za odgovor avoir la repartie prompte (ali facile), être prompt à la repartie, n'être jamais en peine de répondre

odgovor|en¹ [ó] (-na, -no)

1. (ki nosi odgovornost) verantwortlich; (pristojen) zuständig
biti odgovoren za verantwortlich sein für, kaj storjenega: zu verantworten haben, zu vertreten haben
na delovnem mestu: zeichnen für
ne biti odgovoren komu: (ne biti dolžan odgovarjati) (jemandem) keine Rechenschaft schulden

2. (s čutom odgovornosti) [verantwortungsbewußt] verantwortungsbewusst, verantwortungsvoll; (z občutkom dolžnosti) [pflichtbewußt] pflichtbewusst
| ➞ → odgovorni

odgovor|en² [ó] (-na, -no)
pravo kazensko odgovoren schuldfähig, verschuldenfähig
za škodo: haftpflichtig, haftbar für
biti odgovoren odškodninsko: haften für, haftbar sein (für)

odgovóren responsible; answerable (za for); accountable (to); chargeable

odgovórno mesto responsible position, post involving responsibility
odgovóren za škodo liable for damages
biti odgovóren za to be answerable for, to answer for, to be accountable for, to be liable for; to incur responsibility for
za to nisem odgovóren I am not accountable for that

odgovóren responsable

biti odgovoren ser responsable
biti komu odgovoren za kaj ser responsable (ali tener que responder) ante alg de a/c
odgovoren položaj (služba) puesto m de responsabilidad
napraviti odgovornega hacer responsable

odhòd départ moški spol , sortie ženski spol

ob odhodu au départ
pripravljen za odhod prêt à partir, en partance
čas odhoda heure ženski spol de départ
seznam odhodov liste ženski spol des départs
priprava za odhod préparatifs moški spol množine de départ
znak za odhod signal moški spol de départ
biti pripravljen za odhod, biti tik pred odhodom être sur le départ, être sur le point de partir

ōdī (pf. starega glag. odiō -īre sovraštvo naperiti na koga; prim. fŏdiō, pf. fōdī), inf. odisse, pt. fut. ōsūrus, poleg tega dep. pf. ōsus sum (neprijetno mi je), v. defectivum (prim. lat. odium, gr. ὀδύσσομαι črtim, srdim se)

1. sovražiti, mrziti, črtiti (naspr. amare, diligere, alicui favere et cupere): odi et amo Cat., oderint, dum metuant Suet., neque studere neque odisse S., o. vitam, lucem O., quae modo voverat, odit O. ne mara, se odisse O. nezadovoljen biti sam s seboj, odisse tribunos L. dati duška svojemu sovraštvu do tribunov, znesti se nad tribuni, odi (sc. Romanos) odioque sum (= pass. glag. odisse) Romanis L.; o neživih stvareh: aeque (sc. cucurbitae) hiemem odere, amant rigua et fimum Plin.; z inf. (= nolle): oderunt (ne marajo) peccare boni virtutis amore H., inimicos semper osa sunt optuerier (= obtueri) Pl.; z ACI: ferro laedi vitalia odit (sc. balsamum) Plin.; abs.: odisse (naspr. amare ali favere) Ci., (naspr. timere) T. idr.

2. metaf. ōdī ne godi mi, ni mi po godu kaj, ne vidim rad česa, mrzi mi kaj: Pl., Plin., illud rus male odi Ter., Persicos apparatūs H., odi late splendida, cum cera vacat O., odit amor inertes O.

Opomba: Pr. odio: Tert., odis: Ambr., cj. pr. odiant: Arn., impf. odiebant: Arn., fut. odies, odiet: Tert., Hier., imp. odite, odito: Vulg., pt. pr. odientes: Vulg., Tert., pt. fut. act. oditurus: Tert., gerundium odiendi: Ap., pr. pass. oditur: Vulg., Tert., Hier., inf. pr. pass. odiri: Cass.; nenavadni pf. odivi: Vulg., odivit: Antonius ap. Ci.; pf. dep. ōsus sum in pt. pf. ōsus: Caius Gracchus ap. Tert., Pl., Sen. rh., Gell., pt. fut. act. osūrus: Gell.; coniugatio periphrastica: si osurus esset Ci. ko bi črtil.

ōdio m sovraštvo:
avere, concepire, covare, nutrire, portare, serbare odio per qcn. gojiti sovraštvo do koga, sovražiti koga
avere in odio qcn. koga sovražiti
essere, venire in odio a qcn. biti osovražen, zasovražen
odio di classe razredno sovraštvo
in odio a qcn., qcs. zoper koga, kaj; proti komu, čemu

odium -iī, n (odīre, gl. ōdī)

1. sovraštvo, mržnja, črt, sovražnost, zoprnost = nenaklonjenost (naspr. amor, benevolentia, favor, gratia), pl. odia tudi = pojavi (izrazi, vzgibi) sovraštva: Ter., H., Plin., Sen. ph., Sen. tr. idr., odium est ira inveterata Ci.; s subjektnim gen.: in odium Graeciae pervenit N. (gl. spodaj besedno zvezo), odio ingratae civitatis expulsus N.; z objektnim gen.: se non odio hominis (do moža) id fecisse N., odium mulierum, Autronii Ci., regis Iust., vestri Ci. do vas, defectionis C. zaradi odpada; z adj. ali svojilnim zaimkom: o. decemvirale L. do decemvirov, o. tuum Ter. do tebe, o. nostrum O. ali vestrum L. do nas, do vas; s praep.: o. in omnes Ci., in Romanos Vell., Aur., in mulieres Gell., nota in eum Seiani odia T., o. erga Romanos N., adversus Persas L., adversus hostes Val. Max., procerum odia inter se Iust., intestinum inter patres plebemque o. L. Pomni: odia sibi conciliare Ci. ali suscipere odium alicuius Ci. ep. ali in odium alicuius (per)venire N. nakopati si sovraštvo koga, incurrere in odia hominum Ci. priti (zabresti) v sovraštvo, alicui esse odio C. ali in odio L. osovražen (zoprn) biti komu, odio habere aliquem (aliquid) Pl., O. ali odium habere in aliquem (aliquid) Ci. sovraštvo (mržnjo) gojiti do koga (česa), črtiti (sovražiti) koga (kaj), odium concipere (suscipere N.) in aliquem Ci. sovraštvo naperiti (naperjati) proti komu (v koga), (za)sovražiti koga, in odium quemquam vocare Ci. ali odium facere (alicuius rei) Q., Plin. pristuditi, omrziti, omraziti, priskutiti koga (kaj), magno odio in aliquem ferri N. zelo črtiti koga, odium alicuius rei me cepit Ci. zasovražil sem kaj, mrzi mi kaj, priskutilo se mi je kaj.

2. meton. predmet sovraštva (mržnje) =
a) zoprn, osovražen, zagaten, neprijeten človek: Pl., Ter., Antonius, insigne odium (poseben predmet sovraštva) omnium hominum vel … deorum Ci., odium eos omnium populorum esse Iust.
b) zoprno, sovražno, nadležno vedenje: Ter., odio qui possit vincere regem H., quod erat odium! quae superbia! Ci.
c) zoprnost, neprijetnost, gnus, stud: neque agri neque urbis odium me percepit Ter. ni mi zoprno niti podeželje niti mesto, odio es Pl. neprijeten si mi, sin odio est vobis Pl., ne novi verbi assiduitas odium pariat Corn.

odkloniti refuser, repousser, rejeter, décliner, renoncer à

odkloniti se s'écarter, s'éloigner de
odkloniti spreminjevalni predlog rejeter un amendement
odkloniti darilo, napitnino, ponudbo, povabilo refuser un cadeau, un pourboire, une offre, une invitation
biti odklonjen pri izpitu être refusé (ali familiarno recalé) à un examen
odkloniti povabilo, ponudbo, čast décliner (ali rejeter) une invitation, une offre, un honneur
odkloniti dediščino renoncer à un héritage (ali à une succession)
odkloniti ponudbo, predlog, prošnjo za poroko repousser une offre, une proposition, une demande en mariage
odkloniti, da bi kaj napravil se refuser à faire quelque chose
gladko odkloniti refuser tout net (ali carrément)
to ni, da bi odklonil(i) cela ne se refuse pas, ce n'est pas de refus

odklónjen rejected; refused; repulsed

biti odklónjen to meet with a repulse, to suffer a repulse
bil sem odklónjen I have been (oziroma I was) refused

odkrit¹ (-a, -o) entdeckt (na novo neuentdeckt, ponovno [wiederentdeckt] wieder entdeckt)
biti odkrit tolpa vlomilcev ipd.: auffliegen, hochgehen

odkrit³ (-a, -o) aufrichtig; (odkritosrčen) offenherzig, govorjenje: freimütig, frei von der Leber weg; sovražnik, nasprotnik: erklärt, deklariert; sovraštvo, nasprotovanje, norčevanje: unverblümt
pripraviti do odkritega nastopa (jemanden) aus der Reserve locken
biti odkrit (vse naravnost povedati) aus seinem Herzen keine Mördergrube machen

odkrít découvert; ouvert ; figurativno sincére, franc

biti odkrit (brez pokrivala) avoir la tête découverte, être nu-tête (ali téte nue)
odkrito zemljišče terrain moški spol découvert

odlič|en (-na, -no)

1. vorzüglich, ausgezeichnet, hervorragend, pogovorno: perfekt, prima, Ia (eins a), Klasse, große Klasse, toll
biti odličen pogovorno: spitze sein, Klasse sein
Qualitäts- (izdelek die Qualitätsarbeit), Patent- (rešitev Patentlösung), Pfunds- (ideja die Pfundsidee, fant der Pfundskerl), Bomben- (forma die Bombenform), Star- (zasedba die Starbesetzung), Klasse- (moštvo die Klassemannschaft)
z odličnim spoštovanjem mit vorzüglicher Hochachtung

2. (imeniten) vornehm

3. v šoli:
odlična ocena vorzüglich, ausgezeichnet, sehr gut
številčna ocena: der Einser, die Eins
z odličnim uspehom mit Auszeichnung

odlik|a ženski spol (-e …) die Tugend, der Vorzug, (posebno dobra lastnost) die Stärke
biti (čigava) odlika (jemanden) auszeichnen, (jemandes) Stärke sein
z odliko (odličnim uspehom) mit Auszeichnung

odljúden (-dna -o) adj.

1. insocievole, selvatico, scontroso:
pren. biti odljuden essere tutto spigoli

2. remoto, desolato (luogo):
odljuden kraj ranocchiaia

odloča|ti [ó] (-m) odločiti entscheiden (se sich), Entscheidungen treffen/fassen
odločati o entscheiden über, bestimmen über
tudi odločati (sodelovati pri odločitvi) mitentscheiden, mitreden, das Mitspracherecht haben
(biti odločilen) maßgebend sein, ausschlaggebend sein; pri enakem številu glasov pri glasovanjih: den Stichentscheid haben, dirimieren
odločati o čem z glasovanjem abstimmen über, durch Abstimmung entscheiden
pravo sodno: befinden
človek, ki odloča der Entscheidungsträger