Franja

nemoder|en [è,ê] (-na, -no) unmodern; (ne po modi) unmodern, unmodisch; ironično aus der Klamottenkiste

nemščina samostalnik
(nemški jezik) ▸ német [nyelv]Sodeč po Guinnessovi knjigi rekordov iz leta 1996 je to najdaljša beseda v nemščini. ▸ Az 1996-os Guinness Rekordok Könyve szerint ez a leghosszabb szó a német nyelvben.
Sopomenke: nemški jezik
Povezane iztočnice: avstrijska nemščina, nizka nemščina, visoka nemščina, pensilvanska nemščina, srednja visoka nemščina, stara visoka nemščina, švicarska nemščina

nemški pridevnik
1. (o Nemčiji in Nemcih) ▸ németPovezane iztočnice: nemška marka

2. (o lastnosti) ▸ német, németes Nemški red in disciplina sta poznana po vsem svetu. ▸ A német rend és fegyelem közismert az egész világon.
Imate nemško disciplino, ste zelo delavni. ▸ Maga németesen fegyelmezett, nagyon dolgos.
Vse poteka gladko in z značilno nemško natančnostjo. ▸ Minden zökkenőmentesen és a jellemző német pontossággal folyik.

némški allemand, germanique

govoriti (po) nemško parler allemand
nemško govoreč de langue allemande

nemško deutsch, deutschsprachlich
po nemško auf Deutsch
govoriti nemško deutsch/Deutsch sprechen
izraziti po nemško eindeutschen, verdeutschen
knjižno nemško schriftdeutsch
ne zna nemško er kann/versteht kein Deutsch
zna nemško er kann/versteht Deutsch

nenadoma prislov
(v trenutku; nepričakovano) ▸ hirtelen, egyszer csak Nenadoma je zaslišala korake. ▸ Hirtelen lépteket hallott.Medtem ko je plavala, se je nenadoma pojavil 3-metrski krokodil in jo povlekel na dno jezera. ▸ Úszás közben egyszer csak megjelent egy 3 méteres krokodil, és lehúzta a tó fenekére.Voznik je v predoru nenadoma zavil desno in trčil v zid. ▸ A sofőr hirtelen jobbra kanyarodott az alagútban, és egy falnak ütközött. Nenadoma je navdušeno vzkliknila. ▸ Hirtelen izgatottan felkiáltott.Med delom je nenadoma počila pločevina in delavca močno udarila po glavi. ▸ Munka közben hirtelen szétrepedt a fémlemez és nagy erővelfejbe vágta a munkást.Popolnoma zdrav dojenček nenadoma umre v spanju, medicina pa še ni odkrila posebnih vzrokov za to. ▸ Egy teljesen egészséges csecsemő hirtelen meghal álmában, és az orvostudomány még nem fedezte fel a konkrét okokat.Vidite, nenadoma se rojevajo sami moški. ▸ Látod, hirtelen csupa férfi születik.
Nenadoma pa so mu sporočili, da je projekt ustavljen zaradi pomanjkanja sredstev. ▸ Egyszer csak közölték vele, hogy a projektet pénzhiány miatt leállították.
Nenadoma so v podzemni hiši ugasnile vse luči. ▸ Hirtelen kialudtak a fények a földalatti házban.
Sopomenke: naenkrat

nēnia (napačno naenia) -ae, f (gr. νηνία; prim.: νηνία τὸ Φρύγιον μέλος)

1. pogrebna pesem, pogrebnica, sploh vsaka žalostna pesem, žalostinka, žálostnica, žalospev, otožnica: Pl., Q., Suet. idr., vocabulo neniā Graeci cantus lugubres nominant Ci., honoratorum virorum laudes in contione memorentur easque etiam cantu ad tibicinem prosequantur, cui nomen nenia Ci., absint inani funere neniae H., ne relictis, Musa procax, iocis Ceae retractes munera neniae H. (o žalostinkah Simonida s Keosa), naenia est carmen, quod in funere laudandi gratiā cantatur ad tibiam Fest., P. F. Od tod

2. pren. in preg. (žalosten) izid ali konec česa: id fuit nenia ludo Pl. to je bila za šalo tako rekoč pogrebnica = žalosten konec, tako se je to končalo, huic homini amanti mea hera dixit neniam de bonis Pl. žalostno zgodbo, dicetur merita Nox quoque nenia H. sklepna pesem, pesem sklepnica (po drugih pa: hvalnica), sunt, qui eo verbo (sc. neniā) finem significari crediderunt Fest., sunt, qui eo verbo (sc. neniā) finem significari putant P. F.

3. pesem sploh, kakor npr. poulična popevka, nočna pesem, nočno petje, uspavanka: lenes neniae Arn., puerorum nenia H., viles neniae Ph. nedolžne norčije; occ. čarovna pesem, čarovne besede: neniaque in volucres Marsa figurat anus O. (Fast. 6, 142), Marsa dissilire nenia H.

4. rovarsko pretresanje (prerešetavanje), škodoželjno kritiziranje, zlobno nerganje: accusatorum meorum neniae et probrosae querelae Hier. — Pooseb. Nēnia -ae, f Nénija, boginja pogrebnega petja, boginja žalostink, ki je imela kapelico pred Viminalskimi vrati: Arn. , Aug., Naeniae deae sacellum ultra (extra P. F.) portam Viminalem fuerat dedicatum Fest.

Opomba: Abl. sg. neniā dvozložen: naeniaque in (beri naeniaquin) volucres Marsa figurat anus O.

nennen (nannte, genannt) imenovati (sich se); (erwähnen) omeniti, (aufzählen) naštevati, našteti, navajati, navesti, (bezeichnen) označiti; einen Kandidaten: postaviti; beim Namen nennen navesti poimensko, klicati po imenu; das nenne ich (arbeiten) temu se reče (delati); er nennt sich einen Künstler ima se za umetnika

neō, nēre, nēvī, nētum (iz *sne-i̯o, indoev. baza *(s)neHi- iz kor. *(s)neH- sukati, tkati, presti, šivati; prim. skr. snāyati [on] ovija, oblači, snāyu vez, kita, tetiva, gr. νέω, νήϑω predem, νῆμα preja, nit, lat. nēmen, nētus -ūs tkanina, preja, sl. nit, hr. nît, lit. nýtis [tkalski] greben, let. nōĩts del statev, snāte platnena odeja, stvnem. nāu, nāan, nājan, nāwan = nem. nähen šivati, stvnem. snuor = nem. Schnur vrv(ica), stvnem. nādala = nem. Nadel = ang. needle igla; prim. tudi skr. snāvan vez, kita, gr. νευρά tetiva, νεῦρον in lat. nervus kita, got. sniwan hiteti, let. snaujis pe(n)tlja, zanka, sl. snuti, snovati, hr. snòvati)

1. presti: subtemen Fr., Amm., subtemen tenue nere Pl., sic stamina nevit O., purpuras colo nere Iust., lana, quae neta est Ulp. (Dig.); poseb. o Parkah: nerunt (gl. opombo) fatales fortia fila deae O., Parcae fatalia nentes stamina Tib.; subst. pt. pf. nēta -ōrum, n spredeno, preja, predivo: aliarum neta aut in globum collige aut texenda compone Hier.

2. metaf. tkati, z (zlatimi) nitmi preplesti (prepletati), vesti: tunicam, molli mater quam neverat auro V., lucentesque auro tunicas (hoc neverat unum mater opus) Stat. — Soobl. (po 3. konjugaciji) neunt: Tib. (3, 3, 36), It . Opomba Sinkop. obl. pf.: nērunt (= nēvērunt): O., nēsse (= nēvisse): Cl.

Neobūlē -ēs, f (Νεοβούλη) Neobúla, neka zaljubljena krasotica, ki je ime dobila po Likambovi hčeri, Arhilohovi zaročenki: H.

Neocrētēs -um, m (Νεοκρῆτες) neokréti, novokrečáni, s kretsko bojno opravo oborožen oddelek v Antiohovi vojski: L. (37, 40, po nekaterih izdajah Necrotes Nekroti).

neogramma -atis, n (gr. νέος in γράμμα) slika v novejšem slogu: Plin. (35, 29; po nekaterih izdajah neogrammatea ali tudi monochromata).

neonesnažen pridevnik
(brez škodljivih vsebin) ▸ szennyezetlenLjudje potrebujemo za življenje čisto in neonesnaženo vodo. ▸ Az embereknek tiszta és szennyezetlen vízre van szükségük az élethez.
Po travnikih je tudi veliko zelišč, ki jih rada nabiram v tem neonesnaženem okolju. ▸ A réteken rengeteg gyógynövény is található, amelyekből szívesen szedek ebben a szennyezetlen környezetben.

Neoptolemus -ī, m (Νεοπτόλεμος) Neoptólem, gr. moško ime, poseb.

1. Ahilov sin, sicer imenovan tudi Pyrrhus (Rdečelasec): Ci., V., O.; kot naslov Enijeve tragedije: Ci.

2. vojskovodja Aleksandra Velikega: N.

3. tragiški igralec z otoka Skiros, prijatelj makedonskega kralja Filipa II.: Suet.

4. mološki kralj, Olimpiadin oče, ded Aleksandra Velikega (Olympias): Iust.

5. prijatelj Aleksandra Velikega, po njegovi smrti satrap v Armeniji: Iust.

Neoterius -iī, m Neotêrij, iz Rima, l. 366 po Kr. kot notarius od cesarja Valentinijana I. poslan iz Galije v Afriko, l. 380 praefectus praetorio per Orientem, l. 390 konzul, l. 385 praefectus praetorio per Italiam, l. 390 praefectus praetorio per Gallias: Symm., Cod. Th.

nepa -ae, f (po Fest. afr. beseda)

1. škorpijon, ščipalec: cornibus uti boves videmus, nepas aculeis Ci.; škorpijon (ozvezdje, pisano tudi Nepa): Ci. (Arat.), Col. — Soobl. nepās -ae, m: Col.

2. metaf. rak (žival): Pl.; Rak (ozvezdje): Ci. (Arat.), Nepa Afrorum lingua sidus, quod dicitur a nostris cancer, vel ut quidam scorpios Fest., Nepa Afrorum lingua sidus, quod cancer appellatur, vel, ut quidam volunt, scorpios P. F.

Nepal samostalnik
(država) ▸ Nepál

nepazljívost inattention, inattentiveness; inadvertence, inadvrtency; carelessness, negligence, (raztresenost) distraction

po nepazljívosti inadvertently

nepazljívost falta f de atención; inadvertencia f ; distracción f

iz (po) nepazljivosti por falta de atención; por inadvertencia

Nepete -is, n Népete (Népeta), staro mesto v Etruriji (zdaj Nepi): L. — Soobl. Nepe: Vell., in Nepet: Plin. (po nekaterih izdajah Nepe). — Od tod adj. Nepesīnus 3 népetski: ager L.; subst. Nepesīnī -ōrum, m Népeti, Nepétčani, preb. Nepeta (Nepete): L.