Franja

nātio -onis, f (nāscī)

I. abstr.

1. rojstvo, rod: natione Medus N. ali Numida T. po rodu Medijec, Numidijec; pooseb. Nātiō -ōnis, f Nacióna, porodna boginja: Ci.

2. prirojena kakovost
a) (o ljudeh) pleme, rod, vrsta, skupina, sorta: eorum (sc. Alexandrinorum) Auct. b. Alx.
b) (o živalih) pleme, vrsta, pasma, zvrst, sorta, rasa: Varr.
c) (o stvareh) vrsta, sorta, bira: cera pura natione Ponticā Plin., mellis nationes Plin. —

II. meton. konkr.

1. (po rojstvu, torej po skupnem izvoru, jeziku in šegah v celoto združen) narod, pleme: interiores nationes Ci., exterae nationes et gentes Ci. plemena in narodi (natio = pars gentis), multae gentes nationesque N., maiorem enim Germaniae partem obtinent (sc. Suebi), propriis adhuc nationibus nominibusque discreti T.

2. metaf. skupek po raznih značilnih lastnostih nerazdružnih ljudi
a) (pogosto iron.) rod, pleme, banda, svojat, sorta, pasma, vrsta, razred, kasta, skupina, truma, tropa, kopa: famelica hominum natio Pl., n. candidatorum, optimatium, Epicureorum Ci., sale caret vestra natio Ci. (o stoikih), n. ardelionum Ph., rudis natio ad voluptates Cu.
b) pogani, ájdi, malikovalci (= gr. ἔϑνη): nationes Tert.

natō -āre -āvī -ātum (intens. in frequ. glag. nāre)

1. plavati: querquedulae natantes Varr. ap. Non., studiosissimus homo natandi Ci. ep., natare in Oceano Ci. ali in mari Cels. šalj. = pluti, natant aequore pisces O., natat uncta carina V., in portu fracta carina natat Pr. plava sem in tja, fracta classis et intra paucos dies natavit nova Sen. ph. je odplulo novo; pesn. trans. preplavati kaj, plavati kje, čez kaj, po čem: freta V., aquas Mart.; tudi pass.: quot piscibus unda natatur O.; subst. pt. pr. natantēs -ium (pesn. -um), f (sc. bestiae) plavajoče živali, živali plavalke = ribe: omne genus natantum V.

2. metaf. (o stvareh zaradi podobnosti gibanja oz. tvarine)
a) gibati se, (o vodovju) teči, pljuskati, plivkati, plajhati, valove gnati, valovati: Lucr., Tiberinus … campo liberiore natat O.; (o žitnem polju) zibati se, valovati: campi natantes V.; (o ognju) plati, plapolati, goreti: Lucr., niveo natat ignis in ore Stat.; (o obleki) mahedrati, plahutati, opletati: O.; (o listju, ki se je usulo) gibati se, zibati se: Pr.; (o tehtnici) omahovati: Tib.; (o nogi) gugati se, premikati se, drseti: ne vagus in laxa pes tibi pelle (v čevlju) natet O.; (o ptičjem letu) plavati, jadrati: quodque ausa volare ardea sublimis pinnae confisa natanti Lucan.; occ. α) plavati v čem, biti poplavljen, biti poln česa, imeti veliko česa, obilovati s čim; z abl.: natabant pavimenta vino Ci., omnia plenis rura natant fossis V., cum … sanieque exspersa natarent limina V., arva amnibus natant O., imbres, quorum modo cuncta natabant impulsu Lucan., quotiens haec ora natare fletibus et magnas latrantia pectora curas admota deprendo manu? Stat., natabant domus sanguine parvulorum Aug.; abs.: cuncta natabant (od dežja) Lucan., plana natant Sil. β) (o očeh pijanih, zaspanih, umirajočih ljudi) plavati = medleti, medel, mrtev, otrpel, tog biti, stekleneti: vinis oculique animique natabant O., iam moriens oculis sub nocte natantibus atra circumspexit O., natantia lumina V., comitis casu frendens labentia virgo membra levat parvāque oculos iam luce natantīs irrorat lacrimis Sil.; oculi natantes et quādam voluptate suffusi Q. milo gledajoče oči (govornika).
b) širiti se, razširjati se: summā parte terrae natantibus radicibus Col.
c) (v duševnem oziru) omahovati, omahljiv, nestalen, nestanoviten biti, negotov biti: tu mihi natare visus es Ci., pars hominum … urguet propositum; pars multa natat H., mutatio voluntatis indicat animum natare Sen. ph.; natant quaedam (sc. cognomina) Varr.

natrix -icis, f (prim. lat. neō, nō, got. *nadrs = stvnem. nātara = nem. Natter gož, ang. adder gad; pomen „povodna kača“ najbrž izhaja iz ljudske etim., ki izpeljuje natrix iz natāre)

I.

1. „vodenica“ = vodna kača, belouška: tantam vim natricum viperarumque Ci., viperae et natrices Sen. ph.; kot masc.: natrix violator aquae Lucan.

2. meton. iz trde belouškine kože narejen bič, korobač; metaf. = penis: si natibus natricem inpressit crassam et capitatam Luc. ap. Non.

3. pren. (o nevarnem človeku) kača, gad: se natricem educāre Suet. —

II. bot. rumeni gladež, katerega korenika ima vonj po kozlu (Ononis natrix Linn.): Plin.

natrosíti to strew; to scatter

natrosíti papir po vrtu to litter the garden with wastepaper

Natur, die, (-, -en) narava, priroda; freie Natur prosta narava; Mutter Natur mati narava; (Charakter, Temperament) narava, značaj; mehr praktischer Natur bolj praktičnega značaja; von Natur po naravi; Natur sein biti naraven (nebarvan ipd.); nach der Natur po naravi; wider die Natur nenaraven

natur|a ženski spol (-e …)

1. (čud) die Gemütsart, Wesensart, die Natur, das Gemüt, Gemütsanlagen množina, das Naturell; die -natur (dvojna Doppelnatur, konjska Pferdenatur, [Roßnatur] Rossnatur, umetniška Künstlernatur, vedra Frohnatur)
plahe nature ein ängstliches Gemüt
čustvena natura der Gefühlsmensch
družabna natura ein geselliges Wesen
po naturi wesensmäßig, gemütsmäßig

2.
pravo v naturi plačati, vrniti: in natura
| ➞ → narava

natura f

1. narava:
i fenomeni della natura naravni pojavi
in natura v naravi, po naravnem redu
natura naturante, naturata filoz. narava stvarnica, ustvarjena narava
i tre regni della natura živalstvo, rastlinstvo, rudninstvo

2. narava, bistvo; nrav; lastnost, značilnost:
la natura dei metalli lastnost kovin
la natura dell'uomo človeška narava
una natura collerica, malinconica vzkipljiva, melanholična nrav
è nella natura delle cose to je v naravi stvari
mutare natura spremeniti se
pagare il tributo alla natura evfemistično umreti

3. človek:
la natura umana človeštvo, človeški rod

4. pog. (zunanje, zlasti žensko) spolovilo

5. trgov. natura, blago:
pagare in natura plačati v naturi, z blagom

6. umet.
natura morta tihožitje

natúra nature

v natúri (naturalijah) in kind
po natúri by nature, naturally
proti natúri against nature, contrary to nature, unnaturally

nātūra -ae, f (nāscī)

I.

1. abstr. rojstvo: naturā tu illi pater es, consiliis ego Ter., si est tuus naturā filius Ci., naturā frater, adoptione filius L., naturā calamitosus Cu.

2. meton. konkr. rodilo (moško, žensko, živalsko): Varr., Mercurii Ci., matronae Ci., obscenius excitata Ci., obsignatam habere naturam Ci. —

II. meton.

1. natura natura = naravna (fizična) kakovost, naravna lega, ustroj, ureditev, zgradba, sestava, oblika, pojava, (naravna) zmožnost, sposobnost, svojstvo, bistvo: aëris, animi Lucr., loci, montis C., locus naturā et opere munitus C., quae (sc. urbs Syracusae) cum manu munitissima esset, tum loci naturā terrā ac mari clauderetur Ci., n. rerum et locorum Ci., n. fluminis C. smer, tok, vis et natura divina Ci. bistvo in naravna kakovost, suā naturā laudabile Ci. po svojem bistvu, tanta firmitudo et ea rerum natura C. bistvo vsega, naturae rerum H. naravne lastnosti (bistvo) stvari, naturam studio vincere C. prestopiti meje človeške narave = delati preko svojih moči, delati z nečloveškim naporom, delectus suā naturā gravis T. že sam(o) po sebi; occ. postava, podoba, oblika: tametsi bona natura est Ter., insula naturā triquetra C., n. serpentium S., arbor excussis cuneis in suam naturam revocata Val. Max. v naravno (prvotno) podobo (obliko), natura deest margaritis T. manjka naravna lepota, exiguae naturae homo Macr.

2. narava (natura) = duševna kakovost, duševnost, nrav, čud, prirojena (duševna) lastnost (zmožnost, sposobnost, svojstvo), kri = temperament, narava, nravi, značaj, mišljenje, miselnost, osebnost, individualnost, prirojen čut, naravni čut, naravno čustvo, naravna potreba, naravni nagon (nagib): praeter naturam Ter. proti svoji naravi, loqui, ut natura fert Ter. naravno, odkritosrčno, homo difficilimā naturā N., tristi et reconditā naturā Ci. krutost njegovega značaja = prirojena krutost, versare suam naturam Ci. naravo, značaj, čud, homines naturā (značaj), consuetudine (občevanje), disciplinā (omika) lenissimi Ci., naturā victus Ci. po naravnem čutu, tam naturae aptum Ci. (prim.: quae naturae sentit apta Val. Max.), natura moresque C., nonnullos rebus Gallicis favere natura cogebat C. prirojena ljubezen do domovine, omnes homines naturā libertati student C. po naravnem nagonu, naturā optimus Sen. ph. prav (zelo, nadvse) dobrosrčen, solā mentis naturā ducti Q. le po naravnem razumu, nec tuae naturae est Plin. iun. in nasprotuje tvojemu značaju, in ni v skladu s tvojim značajem; preg.: bene facere iam ex consuetudine in naturam vortit S. je prešlo v naravo, naturam expellas furcā, tamen usque recurret H. četudi naravo izženeš z vilami = četudi skušaš svoj značaj siloma spremeniti, (= sl. „zastonj pasjo taco vlečeš na mizo“), facere sibi naturam rei Q. spremeniti si kaj v drugo naravo = narediti si za del značaja.

3. naravni red (pogosto v zvezi z rerum stvari sveta)
a) naravna ureditev (naravni ustroj) sveta, naravni razvoj (stvari), tek (po)zemeljskih stvari, svetovni red, svetovna ureditev, naravni zakon (zakon narave): natura rerum non patitur Ci., cotidie delabi ad naturam rerum Ci. v naravni tek stvari, secundum naturam vivere Ci. v skladu z naravo (naravnim zakonom), naturā est insitum, ut quem timueris, semper oderis Ci., hoc exigit ipsa naturae ratio, quae est lex divina et humana Ci., naturam ipsam explere satietate vivendi Ci. z dovolj dolgim življenjem zadostiti naravnemu zakonu, naturae satisfecit Ci. ali pater naturae concessit S. (oboje evfem. =) je umrl, natura rerum publicarum Ci. ali n. civitatum N. naravni razvoj; naturae est z inf. = naravi je lastno (svojsko), lastnost narave je: naturae est potioribus deteriora submittere Sen. ph.
b) umna ureditev sveta, preudarno uravnavanje, umnost, pravilnost, red, urejenost: mundus naturā administratur Ci.
c) narava, naravnost, možnost: in rerum naturā est Ci. ali in rerum naturam cadit Q. možno je, (mogoče) je, utegne biti.
d) prirojena sila, moč, tvornost, dejavnost, ustvarjalnost: n. rei, deorum Ci.

4. narava
a) = vsemir(je), vesolje, vesoljstvo, vesoljni svet, stvarstvo (večinoma v zvezi z rerum, ki se ne sloveni posebej): Cleanthes autem … tum ipsum mundum deum dicit esse, tum totius naturae menti atque animo tribuit hoc nomen Ci., de natura rerum disputant C. o bistvu stvarstva, quae (sc. Venus) quoniam rerum naturam sola gubernas Lucr., rerum naturam peragrare Sen. ph. izsledujoč preiti.
b) naravna sila (kot pooseb. bitje, kot ustvarjajoče božanstvo): naturam fautricem habere N., maleficam naturam nactus N. (gl. nancīscor), quid enim aliud est natura, quam deus et divina ratio mundo inserta Sen. ph.
c) = (kakor gr. φύσις) vrsta, pleme, rod: n. animantum Lucr.

5. bitje, stvar, prvina, prasnov, pratvar, element, podstat: haec terrena mortalisque natura Ci., de naturis hic sentiebat Ci. o (štirih) prvinah (prasnoveh), quintam quandam (sc. poleg štirih) naturam esse censet Aristoteles Ci., ex duabus naturis conflata Ci., prim.: naturas rerum (prave stvari) esse, non figuras Ci.

6. zgradba, sestava, ustroj, organ: natura subiecta stomacho Ci., his naturis amplificatur sonitus Ci.

natural¹ [nǽčərəl] pridevnik (naturally prislov)
naraven; resničen, pristen; fizičen; prirojen, lasten (to)
rojen (govornik), od rojstva (bebec); naraven, nezakonski (otrok, oče)
glasba razvezen

to come natural to biti komu lahko, biti komu prirojeno
to die a natural death umreti naravne smrti
natural gas zemeljski plin
natural history prirodopis
natural law naravni zakon
natural philosophy fizika
natural science naravoslovje
natural selection naravna selekcija (po Darwinu)
glasba natural sign razvezaj
natural spring zdravilni vrelec
glasba natural scale C dur
natural treasures naravne lepote
natural weapons nohti, zobje, pesti

natural naraven

don natural naraven dar
en tamaño natural v naravni velikosti
natural m naravni nagon, prirojeno nagnjenje, čud, narava; prebivalec; kmet
al natural po naravi, neizumetničen
pintar del natural slikati po naravi

nature [néičə] samostalnik
narava, priroda; čud, vrsta, lastnost
vojska kaliber, premer; življenjska sila, primitivizem
botanika drevesna smola

against (ali contrary to) nature proti naravi, nadnaravno
by nature po naravi
to ease (ali relieve) nature opraviti potrebo
law of nature naravni zakon
to go the way of nature umreti
from nature po naravi (v slikarstvu)
good nature dobrodušnost
in the nature of kot, po, zaradi, v svojstvu, podoben
of a grave nature resen
of the same nature iste vrste
to pay the debt of nature; ali to pay one's debt to nature umreti
ia a state of nature nag, divji, primitiven
true to nature realističen, naraven
Nature Conservancy urad za varstvo narave
it has become second nature with him to mu je prešlo v meso in kri
things of this nature stvari te vrste

nature [natür] féminin narava, priroda; ustvarjenost, značaj, temperament; familier genij; naraven, brez primesi, brez priloge, sam

du café nature črna kava
du bœuf nature govedina brez prikuhe
il est nature on je naraven (spontan, odkrit)
peindre d'après nature slikati po naravi
de nature prirojen
de, par sa nature po svoji naravi
payer en nature plačati v naturi (ne z denarjem)
grandeur féminin nature naravna velikost
nature morte tihožitje
nature végétale, animale rastlinstvo, živalstvo
forcer la nature hoteti napraviti več, kot moremo
payer le tribut à la nature umreti

naturel, le [-rɛl] adjectif naraven, priroden; preprost, (vino) pristen; neprisiljen; (otrok) nezakonski; masculin narava, naravne lastnosti, čud, temperament; domačin

histoire féminin naturelle prirodopis
loi féminin naturelle naravni zakon
sciences féminin pluriel naturelles prirodoslovne znanosti
parties féminin pluriel naturelles spolovila
enfant masculin naturel nezakonski ofrok
mort féminin naturelle naravna smrt
phénomènes masculin pluriel naturels naravni pojavi
au naturel po naravi, naravno, (o živilih) brez začimb ali prilog
conserve féminin au naturel konserva brez začimb
bœuf masculin au naturel govedina servirana sama, brez priloge
il est timide de son naturel po svoji naravi je plašen
se conduire avec naturel neprisiljeno se vesti
les naturels méprisent les étrangers domačini prezirajo tujce

nātus, le v abl. nātū v zvezi z adj. (nāscī)

1. rojstvo, od tod rast: cupressus natu (po nekaterih izdajah statu) morosa Plin. težko (počasi) ras(t)e.

2. rojstvo = starost, leta; abl. v zvezi s kakim adj. = star: tantus natu (tolik po starosti, letih =) tako star, pater grandis natu H. najstarejši, minimus natu Ci. najmlajši, ne quis minor XXX annis natu legeretur Ci. ne mlajši kot 30 let, ki ima manj kot 30 let; animus gravior natu Ter. resnejši, bolj umirjen, qui annum sextum natu excesserint Cael. — Predklas. pisci pristavljajo adj. atrib.: mater Pausaniae magno natu N. zelo priletna, ostarela, maximo natu filius najstarejši sin, consurgit P. Scaptius de plebe magno natu L. starec.

nauculor -ārī (naucula) pluti z ladjico, pluti s čolničem: an aestuantis iam profectus ad Baias piger Lucrino nauculatur in stagno? Mart. (po nekaterih izdajah naviculatur).

nau-fragus 3 (skrč. iz nāvi-fragus; navis in fran-gere)

I. pass.

1. ki je doživel ladjelom (brodolom); subst. brodolomec, brodolomka: Marium Africa devicta expulsum et naufragum vidit Ci., n. corpora V., mulier n. T., n. puppis O. ali ratis Sen. rh. (po ladjelomu) razbita; subst.: naufragum quendam natantem animadverterunt Ci., tibi fata mea naufragus edo O., dare naufrago tabulam (rešilno desko) Sen. ph., mersa rate naufragus assem rogat Iuv.

2. metaf. ki je izgubil svoje imetje = obubožan(ec), osiromašen(ec), obupan(ec): aliquis patrimonii (po drugih patrimonio) naufragus Ci., contra illam naufragorum eiectam ac debilitatam manum florem totius Italiae ac robur educite Ci. —

II. pesn. act. ladjelomen = ladje razbijajoč, brodolomen: mare H., unda Tib., monstra O., tempestas Val. Fl., Syrtis Sil.

nauk samostalnik
1. (spoznanja; teorija) ▸ tanítás, tanDarwin na podlagi opazovanj s potovanja kasneje utemelji razvojni nauk. ▸ Darwin az utazásai során tett megfigyelései alapján később megalapozta a fejlődéstant.Vsaka verska skupnost ima pravico, da svoje knjige predstavlja ljudem in širi svoj nauk. ▸ Minden vallási közösségnek joga van bemutatni a könyveit az embereknek, illetve terjeszteni tanait.
2. (sporočilo ali nasvet) ▸ tanulságOtroci so opero razumeli kot pravljico z moralnim naukom, v kateri dobro slavi zmago nad zlom. ▸ A gyerekek erkölcsi tanulságot tartalmazó meseként értelmezték az operát, amelyben a jó győzedelmeskedik a rossz felett.Iz naučene lekcije raje potegnite nauk, ki vam bo prav kmalu zelo koristil. ▸ Inkább vonja le a tanulságokat abból, amit megtanult, és ez hamarosan nagy hasznára válik.
Nauk zgodbe je v tem, da hitrost lahko pelje v nesrečo. ▸ A történet tanulsága tehát az, hogy a gyorshajtás balesethez vezet.

naúljiti nàūljīm (se) naoljiti (se), z oljem (se) namazati: ide sve kao nauljeno kot po olju

Naulochos -ī, f

1. (Ναύλοχοι) Návloh, otok pri Kreti: Plin.

2. (v lat. obl.) Naulochus -ī, f Návloh, trg in sidrišče na severni obali Sicilije med Milami in rtom Pelor, znan po pomorski bitki l. 36, v kateri je Agripa uničil ladjevje Seksta Pompeja: Suet. — Soobl. Naulocha -ōrum, n Návloha (Návlohe): Sil.

3. pristan na zahodni obali Ponta: Plin.