Franja

armiran (-a, -o) bewehrt; armiert
gradbeništvo, arhitektura armiran beton der Stahlbeton
gradnja/zgradba z armiranim betonom der Stahlbetonbau

armírati (-am) perf. imperf. teh. armare;
armirati z rebri centinare

armō -āre -āvī -ātum (arma)

1. oborožiti (oboroževati) koga: milites C., copias S., exercitum L., multitudinem hominum Ci., qui refugerant, armandos vestiendosque curat N., hostium copias armatas conspexit C., armarae manūs (= desnice) S., arm. manus adversum deos S. fr., dextram patris in filiam L., servos in (contra) dominum Ci., armare se coepisse Cu. stopiti pod orožje, prije(ma)ti za orožje, tako tudi: milites armari iubet C.; pesn.: agrestīsque manūs armat sparus V., armati terram exercent V. (stari Rimljani so priganjali vole pri oranju z obrnjeno sulico); z abl. instrumenti: armare gladiis dextras, aliquem telis, saxis L., multitudo facibus armata L., spoliis se quisque recentibus armat V.; čemu? s praep.: Asiam Europamque ad funestum bellum L., ad occidendum iam armatum esse Sen. ph., manūs (= svoje roke) in alicuius perniciem Plancus in Ci. ep.; z dat.: bello armantur equi V.

2. occ.
a) za boj (vojno) opremiti (opremljati), narediti koga pripravljenega (sposobnega) na (za) boj (vojno): (Hannibal) regem armavit... adversus Romanos N., muri propugnaculis armabantur L., urbs armata muris Ci., Pompeium senatus auctoritas, Caesarem militum armavit fiducia C., in hunc unum tota res publica armata est Ci., armare in proelia fratres V. na boj priganjati.
b) kaj s čim opremiti, oskrbeti: thecam calamis Mart.; navt. (ladje) opremiti (opremljati), ovrviti, za izplovitev pripraviti (pripravljati): armare classem L., V., navis... armata egregie L., myoparonem ornatum atque armatum dederunt Ci., naves ad hunc modum factae armataeque C.

3. pren. oborožiti (oboroževati), opremiti (opremljati) s čim: lex accusationem armat Ci., cogitavit, quibus rebus accusatorem armaret Ci., arm. temeritatem... multitudinis auctoritate publicā Ci., magistratūs deorum religione Ci., armare se eloquentiā Ci., se armat imprudentiā Dionis N. uporabi Dionovo neprevidnost kot orožje, Archilochum rabies armavit iambo H. Arhilohu je dala... jamb za orožje, qua (arte) semper armatus T.; arm. aliquem ad omnia Ci., aliquem in fata parentis O.; pesn.: arm. calamos (sagittas Iust.), veneno V. s strupom namazati, zastrupiti. — Od tod adj. pt. pf. armātus 3

1. oborožen, v popolni bojni (vojaški) opravi, opremljen (za boj): quos aliquamdiu inermes timuissent, hos postea armatos... superassent C., sed perinde valebit, quasi armatissimi fuerint Ci., tam tibi par sum quam multis armatissimis nudi aut leviter armati Sen. ph., mihi dederunt (dii) armato togatoque, ut vos... defenderem L. v vojni in mirovni opravi = v vojni in miru, cohors armata (naspr. togata) T., armatae classes V.; met.: vis armata Icti. oborožena sila, armatae rei scientissimus et togatae Amm. kaj izveden v vsaki vojni in mirovni umetnosti, armati anni Sil. vojna leta; subst. armātus -ī, m oboroženec, vojak; kolekt.: pelices... cum armato (= cum armatis) vivere adsuetae Cu.; večinoma v pl.: armatos in litore exponere L., X milia armatorum completa sunt N., navem triremem armatis ornare N., armatos fudit equus (trojanski) V., bini armati, agmen armatorum Cu.

2. pren. oborožen s čim: animum tamquam retinet armatum Ci., armati animis iam esse debemus Ci., erat incredibili armatus audaciā Ci., mens armata dolis Sil., illum maluerim aliquo modo mitiorem, quam te isto modo armatiorem Aug.

armonia f

1. ubranost

2. glasba harmonija

3. skladnost, soglasje:
armonia di colori skladnost barv
armonia imitativa onomatopoija
in armonia con v soglasju s, z; skladno s, z
agire in armonia con le leggi morali ravnati skladno z moralnimi zakoni

4. pren. sloga, soglasje:
vivere in buona armonia živeti v lepi slogi

armonizzare

A) v. tr. (pres. armonizzo)

1. glasba harmonizirati

2. pren. uskladiti, usklajevati:
è difficile armonizzare le figure con lo sfondo podobe je težko uskladiti z ozadjem

B) v. intr. harmonirati, skladati se, ujemati se

armorié, e [armɔrje] adjectif

vaisselle féminin, porte féminin armoriée z grbom okrašena namizna posoda, vrata

arō -āre -āvī -ātum (prim. lat. arvus, arvum, gr. ἀρόω = arō, ἄροτρον = arātrum)

1. orati, plužiti: ratio arandi Ci., arare singulis iugis Ci., nudus ara, sere nudus V., bubus arare V., ducit remos, ubi nuper ararat O., bos est enectus arando H., arare tauris Hyg. (stari Rimljani so orali večinoma z biki); trans. orati, obdelovati zemljo: agrum Ca., Ci., O., campum O., terram Varr., Ci., O., Capuam V.; preg.: fundum alienum arat, incultum familiarem deserit Pl. briga se za tuje reči, svoje zanemarja, non profecturis litora bubus aras O. zastonj se trudiš (prim. nec sinet ille tuos litus arare boves O.); kavzativno (o zemljiških posestnikih, zlasti o najemnikih državnih zemljišč) orati, obdelovati da(ja)ti, obdel(ov)ati: non opinor quemquam minus esse professum, quam quantum arasset Ci., quae homines arant, navigant, aedificant, virtuti omnia parent S. vse človekovo oranje, plutje, zidanje je odvisno od človeške vrline, arat Falerni mille iugera H.; s proleptičnim obj. priora(va)ti (si): quidquid arat impiger Apulus H.; abs. s poljedelstvom se ukvarjati, od poljedelstva živeti: arant totā fere Siciliā Centuripini Ci., cives Romani, qui arant in Sicilia (= najemniki državnih zemljišč) Ci., araret, navigaret Vop.

2. pren. (pre)brazditi, (pre)grebsti: osse campum cereum Tit. fr., cerā sulcos Prud. vosek brazdati, v vosek brazde delati, incipit alloquiis fera pectora cultor arare Ven. obdelovati; (o grbah, vrapah) (z)grbiti, (z)grbančiti, (z)vrapati, (z)gubati: venient rugae, quae tibi corpus arent O., frontem obscenam rugis arat V., arata rugis fronte Hier.; (o vodi) prepluti: vastum maris aequor (tibi) arandum V., latum... aequor aro O. plovem po... morju, ille... non nisi vicinas tutus ararit aquas O.; (v sramotilnem pomenu) zadnjico pregrebati komu: pueros Pl.

aromaterapija samostalnik
(metoda alternativne medicine) ▸ aromaterápiaPovezane iztočnice: klinična aromaterapija

aromatizirati glagol
(dati aromo) ▸ aromatizál

arqué, e [arke] adjectif usločen, upognjen, ukrivljen, obokan

le dos arqué z usločenim hrbtom
avoir les jambes arquées imeti ukrivljene noge

arraché [-še] masculin dvig telovadne ročke s tal nad glavo

à l'arraché s silnim naporom
remporter la victoire à l'arraché zmagati z veliko težavo

arranger [arɑ̃že] verbe transitif urediti, uravnati, razporediti, razvrstiti; pripraviti, prirediti; organizirati; popraviti; predelati (tekst); poravnati (spor); zadovoljiti; populaire okrasti

s'arranger popraviti si, urediti si (obleko, pričesko); znajti se, dobro si napraviti, najti sredstva in pota (pour za); urediti se; juridique poravnati se, napraviti poravnavo, pogoditi se (z upniki); sporazumeti se, domeniti se; zadovoljiti se, biti zadovoljen (de z)
arranger une affaire urediti zadevo
arranger un pique-nique, un voyage organizirati, prirediti piknik, potovanje
il est difficile d'arranger tout le monde težko je zadovoljiti vse ljudi
cela m'arrange tout à fait to mi čisto ustreza, tako mi je čisto prav
arranger quelqu'un de la belle manière (familier) koga pošteno zdelati
cela s'arrange très bien to je kar dobro (urejeno), to kar ustreza
cela s'arrangera to se bo (že) uredilo, bo že boljše
ça m'arrangerait to bi mi ustrezalo, konveniralo
faire arranger sa montre dati si popraviti uro
avec lui, je m'arrangerai toujours z njim se bom vedno razumel
les choses ont l'air de s'arranger položaj je videti boljši
le temps s'arrange vreme se boljša
tout s'arrange! vse se uredi!
arrangez-vous pour avoir fini avant trois heures napravite tako, da boste končali pred tretjo uro
ne t'inquiète pas, je m'en arrangerai ne delaj si skrbi, bom že kako naredil, da bo prav
il s'est fait arranger (familier) pustil se je ogoljufati (prelisičiti, pretentati)

arreglar urediti, določiti; poravnati (račun); pripraviti; naravnati (uro)

arreglar las cuentas obračunati s kom
arreglarse zediniti se
arreglarse con el acreedor poravnati se z upnikom
arreglarse el pelo frizirati se
arreglarselas pomagati si iz težav, znajti se
¡arréglate! pomagaj si sam! znajdi se!
ya me arreglaré con él z njim bom že opravil

arrembaggio m (pl. -gi)

1. naskok na ladjo; napad; plenjenje

2. pren. napad, obupen poskus:
andare, buttarsi all'arrembaggio vreči se z vso silo na kaj, naskočiti kaj

arrēpō (adrēpō) -ere -rēpsī -rēptum

1. lesti proti čemu, prilesti, laziti kam: ne mus aut lacerta qua adrepere ad columbaria possint Varr., ad matris... mammam adrepens infans Plin., adr. ad aquas Plin. (o kumari); z dat.: servus... lateri voluntarius comes adrepsit Val. Max., adr. foribus Plin. (o žabi); adulescentulus a tergo adrepens Ap.

2. pren. (o osebah) vplaziti se, vtihotapiti se, vsiliti (vsiljevati) se: ad istius amicitiam adrepserat Ci., leniter in spem (hereditatis) arrepe officiosus H.; z dat.: non virorum animis, sed muliercularum adrepit T., occultis libellis (abl.) saevitiae (dat.) principis adrepit T.

arrēsto m

1. ustavljanje:
è proibito scendere prima dell'arresto del treno prepovedano je izstopati, preden se vlak ne ustavi

2. obotavljanje, odlašanje, zamuda:
senza arresto nemudoma, brez odlašanja
battuta d'arresto prekinitev, presledek

3. strojn. kotvica, zapirač:
leva d'arresto ročica za zaustavljanje, blokiranje

4. šport prekinitev igre; zaustavljanje žoge

5. pravo aretacija, pripor:
dichiarare in arresto qcn. voj. aretirati koga
essere in stato di arresto biti aretiran, v priporu
arresto domiciliare hišni pripor
mandato di arresto zaporni nalog

6. voj. (zlasti v pl.) pripor; zapor (za častnike):
mettere agli arresti kaznovati z zaporom
arresti di rigore strogi zapor

Arrētium -iī, n Arecij, eno izmed 12 starih mest etruščanske zveze z vinorodno in žitorodno zemljo, znamenito po umetniški obrti (izdelovanje orožja, lončarstvo, opečne stavbe), Mecenatovo rojstno mesto (zdaj Arezzo): Ci., C., L. idr. Od tod adj. Arrētīnus 3 arecijski, iz Arecija: ager S., Tib., mulier, coloni Ci., praedium N., testae, vasa Macr., laser Augustus ap. Macr. (šalj. o Mecenatu); subst. Arrētīnī -ōrum, m Aretčani, preb. Arecija: Ci., Plin.

Arrhidaeus, Arridaeus, Āridaeus -ī, m (Ἀῤῥιδαῖος) Aridaj, nezakonski sin Filipa II. in plesalke Filine (Φιλίννη) iz Larise, po smrti Aleksandra Vel. je postal, dasi bebec, mak. kralj, in se poročil z Evridiko; l.317 je bil usmrčen po Olimpijadini zaroti: Cu., Sen. ph., Iust.

arrīdeō (adrīdeō) -ēre -rīsī -rīsum

1. smejati se s kom, smejati se ob čem; abs.: cum risi, adrides O., riserit, adride; si flerit, flere memento O.; z dat. personae: ut ridentibus adrident, ita flentibus adsunt humani vultus H., morbus est, non hilaritas, semper arridere ridentibus Sen. ph.

2. smehljati se komu, čemu, nasmehniti (nasmihati se) komu; abs.: haec cum ille dixisset adrisissetque adulescens Ci., cum arrisissent, discessimus T.; z dat. personae: notis familiariter arridere L. znancem prijazno se nasmihati, arr. praetori stupenti Sen. rh., cui saevum arridens Sil. (v zobe) se mu režeč; z dat. rei: probrosis in se dictis, maledictis suorum infantium Sen. ph.; redko z acc. personae, v pass. samo enkrat: si (adhibiti) arriderentur Ci. (De optumo genere oratorum, 4, 11, in še tu pišejo novejši izdajatelji: riderentur); s splošnim acc. rei = posmehniti (posmehovati) se čemu: video, quid adriseris Ci. čemu se posmehuješ, Flavius... id arrisit Piso ap. Gell.

3. pren.
a) le pesn. ugoden biti; abs.: cum tempestas adridet Lucr.; z dat.: quandoque mihi Fortunae adriserit hora Petr. poet.
b) (u)goditi, ugajati, prijati; abs.: si modo arriserit pretium Plin. iun.; večinoma z dat.: quod valde mihi arriserat, vehementer displicet Ci. ep., quibus (amicis) haec... adridere velim H.

arriéré, e [arjere] adjectif zaostal, ki je v zaostanku; nazadnjaški; masculin zaostanek, zaostali dolg

enfant masculin arriéré zaostal otrok
homme masculin aux idées arriérées človek z nazadnjaškimi idejami
rembourser l'arriéré plačati zaostanek
faire rentrer des arriérés izterjati zaostale dolgove