Franja

sčéliti -im odrezati, odsjeći pravougaono na uzdužnu osovinu: sčeliti les

sea-born [sí:bɔ:n] pridevnik
rojen iz morja, rojen na morju

sea-island [sí:ailənd] pridevnik
ki se nanaša na otoke, ležeče nasproti obale južne Caroline in Georgije (v ZDA)

seal¹ [si:l]

1. samostalnik
zoologija tjulenj; tjulenjevina (meso, koža); tjulenje usnje (tudi imitacija); rdečkasto rumeno rjava barva (tjulenja)

eared seal morski lev

2. neprehodni glagol
iti na lov na tjulenje

seal³ [si:l] prehodni glagol
zapečatiti (tudi figurativno)
dokončno odločiti, dati pečat na, žigosati; potrditi, ratificirati, sankcionirati; dokazati; zamašiti, začepiti (up)
(hermetično) zapreti; označiti, zaznamovati; učvrstiti kaj s pomočjo cementa; zaliti (s svincem, smolo, z malto)

to seal a beam in a wall zacementirati tram v zid
it is a sealed book for me to je zame knjiga s sedmimi pečati
he is sealed for damnation obsojen je na poguho
his fate is sealed njegova usoda je zapečatena
that sealed his fate to je zapečatilo njegovo usodo
to seal one's devotion with one's death dokazati, potrditi svojo vdanost s smrtjo
sleep sealed my eyes spanec mi je zatisnil oči
the tins are carefully sealed up konserve so skrbno (hermetično) zaprte
a vessel sealed in ice v ledu zamrznjena ladja
to seal (up) a window tesno, hermetično zapreti okno

sealer¹ [sí:lə] samostalnik
lovec na tjulenje, ladja za lov na tjulenje

sealery [sí:ləri] samostalnik
leglo tjulenjev; kraj, kjer se zbirajo tjulenji; lov na tjulenje

sea-letter [sí:letə] samostalnik
pomorsko pismo (potni list), listina z opisom, ki jo dobi ladja v pristanišču, kjer je pripravljena za na pot

seamy [sí:mi] pridevnik (seamily prislov)
šivnat, poln šivov, ki ima šiv(e); brazgotinast, naguban, razbrazdan
figurativno neprijeten, neugoden, nerazveseljiv
figurativno razvpit, na slabem glasu

the seamy side šivna, narobna stran (obleke); figurativno slaba, senčna stran (življenja)

search² [sə:č] prehodni glagol
iskati; preiskovati, preiskati, vizitirati, pregledati, napraviti preiskavo (česa); sondirati (rano)
figurativno preizkušati, dati na preizkušnjo
vojska zasipati z artilerijskimi izstrelki vsa zaklonišča in rove
figurativno prežeti, prodreti v (o vetru, vlagi)

searched for weapons preiskan (vizitiran) za event. orožje
search me! ameriško, pogovorno, figurativno ne vem, nimam pojma!
neprehodni glagol
iskati (for s.th. kaj)
izpraševati, pozvedeti, povprašati, informirati se (into o, gledé)

seascape [sí:skeip] samostalnik
pogled na morje; slika z morskim motivom, marina

seasonal [sí:znəl] pridevnik (seasonally prislov)
sezonski; omejen na določen čas v letu; sezijski, periodičen

seasonal closing-out sale sezonska zaključna prodaja
seasonal storms sezonske nevihte
seasonal worker sezonski delavec, sezonec

sea-stores [sí:stɔ:z] samostalnik
množina, navtika zaloga (hrane) na ladji

seat² [si:t] prehodni glagol
dati (odkazati, posaditi na, nuditi) sedež (komu); namestiti, popraviti sedež; opremiti s sedeži; popraviti (zakrpati) sedalo pri stolu, zadajšnji del hlač; namestiti na podnožje, na stojalo; montirati (stroj); izvoliti v parlament, posaditi na prestol, ustoličiti; (pasivno) sedeti, imeti (svoj) sedež
(refleksivno, arhaično) naseliti se

seated in the armchair sedeč v naslanjaču
a deeply seated error globoko ukoreninjena zmota
be seat ed! izvolite sesti!
I seated myself on... sedel sem na...
the hall was seated v dvorano so postavili stole
to be seated for 500 persons imeti 500 sedežev (o dvorani)
this hall can seat 3000 people v tej dvorani je sedežev za 3000 oseb
to seat a candidate izvoliti kandidata v parlament
the car will seat six comfortably v avtu lahko udobno sedi šest oseb
to new-seat a chair napraviti novo sedalo stolu, podplesti s slamo stol

seating [sí:tiŋ] samostalnik
sedenje; namestitev na sedeže; opremljenje s sedeži; material za oblazinjenje (sedežev)
tehnično osnova, temelj, stojalo

seaward [sí:wə:d]

1. samostalnik
smer (stran obrnjena) proti morju

to fly to the seaward bežati k, proti morju

2. pridevnik
obrnjen k morju; ki gleda, teče proti morju; ki plove na (odprto) morje

sea-way [sí:wei] samostalnik
morska pot; ladijska linija; odprto morje; kanal na kopnem za čezoceanske ladje

secentesco agg. (m pl. -chi)

1. ki se nanaša na sedemnajsto stoletje

2. lit. ki se nanaša na italijanski seicento

3. ekst. baročen, pompozen; preciozen, izumetničen, afektiran

secentistico agg. (m pl. -ci)

1. ki se nanaša na sedemnajsto stoletje

2. umet., lit. ki se nanaša na italijanski seicento

3. ekst. baročen, pompozen; preciozen, izumetničen, afektiran (izražanje)

sē-cernō -ere -crēvī -crētum (sē in cernere)

1. ločiti (ločevati), izločíti, izlóčiti (izlóčati, izločeváti), odločiti (odločevati), odbráti (odbírati) (naspr. cōnfundere): arietes VARR., terras ac mare totum LUCR., piae secrevit litora genti H., sparsosque sine ordine flores secernunt calathis (v košaricah) O., patres centum denos secrevit in orbes O., animo iuncti secernimur undis O., nihil (sc. praedae) in publicum (za državno zakladnico) secernendo L.; s praep.: secernant se a bonis CI., secrevit ab aëre caelum O., a terris altum secernere caelum LUCR., inermes ab armatis L., militem a populo SUET., liquor (= fretum Gaditanum) secerni Europen ab Afro H., secreti ab aliis ad tribunos adducuntur L., mares a feminis secreti VARR.; redkeje z e(x): quod e grege se imperatorum ... secrevisset L., e praetextatis compluribus ... unum secrevisse SUET., monile ... ex omni gaza secreverat SUET.; pesn. s samim abl.: me gelidum nemus Nympharumque leves cum Satyris chori secernunt populo H.

2. metaf.
a) ločiti (ločevati), izločíti, izlóčiti (izlóčati, izločeváti), odtégniti, odtegníti (odtegováti, odtézati) koga ali kaj čemu, od česa, rešiti (reševati), osvoboditi (osvobajati) koga ali kaj česa: Q., SUET. idr., hosce ego homines excipio et secerno libenter CI., venustas et pulchritudo corporis secerni non potest a valetudine CI., secernere animum a corpore CI., sua a publicis consiliis L.; pesn. s samim abl.: publica privatis, sacra profanis H.
b) occ. α) zavračajoč, odklanjajoč izločíti, izlóčiti (izlóčati, izločeváti), zavrniti (zavračati), odkloniti (odklanjati): frugalissimum quemque CI. EP., neque secrevit in iudicibus legendis amicos meos CI., contraria non fugere, sed quasi secernere CI., cum Tiberio auctore secerni minus idoneos senatores ... placuisset SUET. β) razločiti (razločati, razločevati): beluae secernunt pestifera a salutaribus CI., secerni ... blandus amicus a vero ... potest CI.; pesn. s samim abl.: iusto secernere iniquum H. – Od tod adj. pt. pf. sēcrētus 3

1. (povsem, čisto) ločen, oddaljen, poseben: VARR. idr., sphaera ab aetheria coniunctione secreta CI., secretum imperium habere L., arva ... quae bello clari secreta frequentant V., videres stridere secreta divisos aure susurros H. šepetanje na razne strani v uho, ki ga je nastavljal sosed sosedu; occ. poseben = izbran, izboren, odbran, uglajen, izvrsten, redek: figurae secretae et extra vulgarem usum positae Q., lingua secretior Q.

2. odstranjen, samoten, sam, na samem se nahajajoč (bivajoč), osamel, odljuden: secreti ad fluminis undam V., pars secreta domus O., silva, montes O., colles T., locus Q., secretissimus locus PETR., secreta petit loca H. kraje samote, secretum iter H., quies MART., vacuis porticibus secretus agitat T., secretissimus homo SEN. PH., est aliquis ex secretis studiis fructus Q., secreta contentio PLIN. IUN.; enalaga: secretae Troades in actā flebant V. na samotni obali.

3. metaf.
a) skriven, tajen, skrivnosten: MART., FL., sermo L., T., colloquia L., secretas advocat artes O. čarovne umetnosti, čare, čarovnije, carmina LUCAN. sibilske, litterae Q., libidines T., libertus ex secretioribus ministeriis T. izmed tajnih svetovalcev ali zaupnikov; predik. nam. adv. (ki ga uporablja slovenščina): tu secreta pyram erige V.; tako tudi secretam garrit in aurem PERS.; adv. sēcrētē na skrivaj (naskrivaj), na skrivnem, skrivoma, tajno: TERT. idr., secrete aut publice AUG.
b) z abl. ali gen. utrpevajoč kaj, pogrešajoč kaj, ne imajoč česa, brez česa: secreta cibo natura animantum LUCR., corpora secreta teporis LUCR. – Od tod subst. sēcrētum -ī, n

1. ločenost, oddaljenost, odmaknjenost, umaknjenost, samota, samoten (odljuden, odmaknjen) kraj: PLIN., Q. idr., secreti longi causa O., secreta nemorum O. oddaljeni gozdovi, horrendae secreta Sibyllae V. samotna votlina (duplina, duplja), ipsa ego te in secreta senis ducam V., se a vulgo ... in secreta remorant H., secretiora Germaniae T. bolj oddaljeni (bolj odmaknjeni) deli, in secretum aliquem abducere L. ali seducere PH. na stran, vstran, nemora et luci et secretum ipsum T. samotnost (samota) sama, dulce secretum PLIN. IUN., ambigua secreta T. dvojni, dvoumni shodi, secretum petit PH. želi si samote; toda secretum petere tudi = zahtevati tajen pogovor s kom (da ti kdo prisluhne na samem), hoteti govoriti s kom na samem: illuc me persecretus secretum petit PLIN. IUN., petito secreto futura aperit T., secretum petenti non nisi adhibito filio dedit SUET., crebra cum amicis secreta habere T. tajne pogovore; in secreto L., CU. na skrivnem, na skrivaj (naskrivaj), skrivoma, tajno; od tod adv. abl. sēcrētō na stran, ob strani, vstran, na skrivnem, (na) skrivaj, tajno, posebej, (le) med dvema, na štiri oči (naspr. palam): PLIN. IUN., IUST. idr., secreto fores te huc seduxi PL., concilio dimisso ... secreto (in occulto) de ... salute cum eo agere C., posebej (na skrivnem), laudatum ... pro contione Iugurtham in praetorium abduxit ibique secreto monuit, ut ... S., secreto narrare CI., colloqui C., L., perconctari L., agitare T., secreto velle te loqui aiebas H., de quibus suo loco dicam secretius COL. nekoliko bolj posebej, consilia secreto ab aliis coquebant L. ločeni od drugih, dicebat ... non palam, sed secretius AUG., quae (sc. inflatio) ventrem interdum cum sono exonerat, interdum secretius SEN. PH. precej brezglasno (tiho).

2. skrivnost, skrivnostnost, tajnost, skrivnostno (tajno) početje (ravnanje, opravilo, opravljanje česa), skriven opravek, skrita vršitev, skrito opravljanje (izvrševanje) česa: legem dederat, sua ne secreta viderent O., nulla lex iubet amicorum secreta non eloqui SEN. PH., animi secreta proferre PLIN., uxor omnis secreti capacissima PLIN. IUN., secreta quoque eius corruptā uxore prodebantur T., secreta patris mitigare T. secretum membrorum AMM. sramna mesta (erogene cone) na telesu; occ. pl. sēcrēta -ōrum, n
a) tajne listine, tajni spisi: in secretis eius reperti sunt duo libelli SUET.
b) tajne umetnosti, tajni čari, tajnosti, skrivnosti, skrivne čarovnije: qui secretiore quaedam se nosse confingit AMM.