Franja

perte [pɛrt] féminin izguba; poguba; propad; škoda; izpad, upad(anje), izginjanje; odtekanje; commerce deficit, pasivni saldo

à perte (commerce) z izgubo
travailler à perte delati z izgubo
à perte de vue kakor daleč sega oko; brezkončno; ne da bi prišli do kakega zaključka
en pure perte popolnoma zaman; brez vsake koristi, brez haska
perte d'argent, au change, de courant, de fortune, d'honneur, d'intérêts, de poids, de temps, de prestige izguba denarja, pri menjavi, toka, premoženja, časti, obresti, teže, časa, prestiža
perte des droits civiques izguba državljanskih pravic
les pertes en hommes et en matériel izgube ljudi in materiala
perte par incendie škoda zaradi požara
perte partielle, totale delna, celotna izguba, škoda
perte de sang izguba krvi; krvavenje
perte sèche (commerce) čista izguba
perte en valeur izguba vrednosti
perte de la vue izguba vida, oslepitev
indemnité féminin de la perte nadomestilo za škodo
combler, couvrir une perte (po)kriti izgubo
courir à sa perte drveti v (svojo) pogubo, propast
entraîner, réparer une perte prinesti, popraviti izgubo
subir, essuyer une (grosse) perte imeti (veliko) izgubo
(familier) mettre quelqu'un à la porte, chasser quelqu'un avec pertes et fracas koga brutalno vreči skozi vrata, ga spoditi

per-tegō -ere -tēxī -tēctum (per in tegere) popolnoma pokri(va)ti: villam Pl., reliquum pedem paenulā scorteā Varr., eam involutionem Vitr., odeum navium malis et antemnis e spoliis Persicis pertexit Vitr., pertectus locus Cael.; šalj.: p. benefacta benefactis aliis, ne perpluant Pl.

per-timēscō -ere -timuī (incoh. pertimēre) zelo se prestrašiti, zelo se (z)bati, zgroziti se, prepasti se: quem procul Aspis conspiciens ad se ferentem pertimescit N., pertimuerunt, ne descisceret N., p. de aliqua re Ci. zbati se za kaj, ob ea, quae … Gell.; trans.: religionem, nullius potentiam, bellum Ci., legatum Iugurthae S., fames esset pertimescenda C., impetum Auct. b. Alx.

per-tināx -ācis, adv. pertināciter (per in tenāx)

1. trdno (krepko, močno) držeč: ales unguibus pertinax Ap., pertinaciter haerere Q. trdno, pertinacissime retinere Plin.; occ. „denar trdno držeč,“ zelo skop (škrt), skopuški, preskop: Pl.

2. metaf.
a) dolgo se držeč, dolgo se ohranjajoč, dolgo trajajoč, dolgotrajen: siligo Plin., spiritus Q., flatus Sen. ph.
b) trdovraten, trmast, vztrajen: Varr., Val. Max., Plin. iun., Prud. idr., fortuna Ca. nepremagljiva, p. non ero Ci., certamen non minus periculosum quam p. L., pertinaces concertationes in disputando Ci., digitus non male p. H. ki se dosti ne upira, pertinax ad obtinendam iniuriam L., p. adversus temerarios impetūs L., in quod coepit p. et intenta Sen. ph., magis p. in rebellando animus fuit Fl., pertinaciter resistere L., pertinaciter (pertinacius Hirt.) insequi L., pertinaciter rem retinere S. fr.
c) vztrajen, stanoviten: vicit omnia pertinax virtus L., acclamatio p. Cu. krepek, živ, p. in repugnando L.; z gen.: iustitiae Ap.; pesn. z inf.: ludum ludere H., pertinacissime studiis deditus Suet.

per-tineō -ēre -uī (per in tenēre)

1. segati, raztezati se; držati, voditi do kam, do česa: S. fr., Auct. b. Alx., Belgae pertinent ad inferiorem partem fluminis C., venae in omnis partes corporis pertinentes Ci., ex oppido pons pertinet ad Helvetios C.; metaf. obsegati: Sen. ph., eadem bonitas pertinet ad multitudinem Ci., caritas patriae per omnes ordines pertinebat L.

2. metaf.
a) spadati k čemu, tikati se koga (česa), meriti na koga (kaj), zadevati koga (kaj): quae ad victum pertinebant N., quae ad proficiscendum pertinent C., res ad officium meum pertinet Ci., eodem pertinet, quod … Ci., pertinet ad rem Ci., L. (stvari) primerno je, prav je, zadeva stvar, haec lex ad ludos pertinet Ci., quod ad indutias pertineret C., ad aliquem suspicio maleficii pertinet Ci. sum leti na koga, regnum ad se pertinere Ci. je njegovo, expugnatae urbis praedam ad militem, deditae ad duces pertinere T. plen je last vojakov, plen pripada vojakom; z ACI: pertinet (sc. ad te) esse te talem Ci.
b) rabiti za kaj, služiti v (kot) kaj, biti v (za) kaj, namen imeti: H., T., Sen. ph. idr., quorsum haec oratio pertinet? Ci., quae ad effeminandos animos (ad luxuriam) pertinent C., consilia pertinent ad libertatem recuperandam Ci., summa illuc pertinet, ut sciatis Ci.; od tod ad rem non pertinet z inf.: si ad rem non pertinet planius ostendere Corn. nič ne kaže, nima nikakršnega pomena (smisla), ni primerno.
c) vplivati, pomemben (važen) biti, pomenljiv biti; z odvisnim vprašalnim stavkom: ad rem pertinere visum est L., vehementer pertinet ad bella administranda, quid hostes, quid socii existiment Ci., haud sane multum ad se pertinere, utrum … an L. da mu je precej vseeno. — Od tod adv. pt. pr. pertinenter spadajoč(e) k čemu, zadevajoč(e) kaj, spodobno: ad causam Tert.; komp. pertinentius; superl. pertinentissime: Tert.

per-turbō -āre -āvī -ātum (per in turbāre)

1. čisto (povsem) (z)mešati, (z)mesti, vnesti (vnašati) zmedo, v nered spraviti (spravljati), vznemiriti (vznemirjati), (z)motiti: aciem S., ordines C., aetatum ordinem Ci., condiciones pactionesque periurio Ci. prelomiti.

2. metaf.
a) vznemiriti (vznemirjati), (z)motiti: provinciam Ci., otium Ci., civitas seditionibus perturbata Ci.
b) razburiti (razburjati), duševno vznemiriti (vznemirjati), (z)begati, (z)mešati: his rebus vehementissime perturbor Ci., animo perturbari C., incommodo perturbari C.; z odvisnim vprašalnim stavkom: perturbantur: copias ne educere an … praestaret C. v razburjenosti ne vedo, ali bi … — Od tod adj. pt. pf. perturbātus 3, adv. -ē

1. viharen, buren, nemiren: perturbatissimum genus tempestatis Sen. ph.

2. metaf.
a) zmeden, zmešan: ita confusa est oratio, ita perturbata Ci., vox Sen. ph., tempora Ci. burni časi, ea efficere non perturbate Ci. v neredu, zmešano, perturbate dicere Corn., muta animalia perturbate et indisposite moveri Sen. ph. vsevprek; subst. pl. n: perturbata et confusa cernere Ci. zmedene in zblojene sanjske prikazni.
b) razburjen, osupel, zaprepaden, zbegan, zblojen, zbloden: numquam vidi hominem perturbatiorem metu Ci. bolj zaprepadenega, neque eram occupatus neque perturbatus Ci., vultus L. zblojen.

péruvien, ne [perüvjɛ̃, ɛn] adjectif peruanski

péruvien, ne [-rüvjɛ̃, ɛn] adjectif perujski

per-vādō -ere -vāsī -vāsum (per in vādere)

I.

1. intr. skozi iti, prodreti (prodirati): incendium per agros pervasit Ci., per aequa atque iniqua loca pervadunt L., Arminius impetu equi pervasit T. je prodrl in ušel.

2. trans. skozi iti, prodreti (prodirati) v kaj, pronikniti (pronicati), prenikniti (prenicati) venenum artus pervasit T., pervasā urbe, pervasis regionibus Amm.; metaf. obvze(ma)ti, obiti (obhajati), prevze(ma)ti, navda(ja)ti, prešiniti (prešinjati), razširiti (razširjati) se, raznesti (raznašati) se po čem: opinio, quae animos gentium barbararum pervaserat Ci., pervasit iam multos ista persuasio Q., fama urbem pervasisset L. —

II. intr.

1. do cilja dospeti, priti (prispeti) do česa, priti kam: in Italiam Ci., in Asiam L., ad castra consulis L., ne quid in pares possit pervadere Ci., domum Ap.

2. metaf. dospeti, prodreti kam, doseči, razširiti se: locus nullus est, quo non libido hominum pervaserit Ci., terror in totam penitus aciem pervasit L.

per-vagor -ārī -ātus sum (per in vagārī)

1.
a) intr. (vedno) klatiti se, potikati se, potepati se, potovati: omnibus in locis C., hic praedonum naviculae pervagatae sunt Ci., in omnes partes C. jezditi, jezdariti.
b) trans. obhoditi (obhajati), prehoditi (prehajati), iti skozi: errabundi domos suos p. L., bello prope orbem terrarum p. L.

2. metaf.
a) intr. razširiti (razširjati) se, razvedeti se: de quo pervagatum est usque ad ultimas terras Ci., ne is honos nimium pervagetur Ci.
b) trans. obvze(ma)ti, prevze(ma)ti, navda(ja)ti, prešiniti (prešinjati): dolor omnia membra pervagabatur Plin. iun., cupiditates omnium mentes pervagantur Ci. — Od tod adj. pt. pf. pervagātus 3

1. zelo razširjen, na daleč znan, splošno znan: gloria est pervagata fama meritorum Ci., pervagatissimus versus Ci.; subst. pl. n: ista communia et pervagata Ci. tista ustaljena in splošno znana pravila.

2. splošen: pars autem est pervagatior Ci. — Act. soobl. pervagō -āre (metaf.): ut primos quosque locos … celeriter animo pervagemus Corn.

per-vincō -ere -vīcī -victum (per in vincere)

1. intr. popolnoma (docela, povsem) (z)moči, zmagati, doseči (dosegati) popolno zmago(slavje): pervicit Cato Ci., amnis transgressu pervicit Vardanes T.

2. trans. premoči, premag(ov)ati, obvlad(ov)ati, prevlad(ov)ati nad kom (čim), upreti (upirati) se komu (čemu): alicuius perfidiā pervinci Pl.; metaf.: illum cupido gloriae flagrantior pervicerat Aur., nam quae pervincere voces evaluere sonum referunt quem nostra theatra? H., mores (svojeglavost) dominae Pr., pavorem Sen. ph.

3. metaf.
a) trudoma nagniti (nagibati), premakniti (premikati), pridobi(va)ti si naklonjenost, nakloniti si, prisiliti koga, izsiliti kaj od koga, pripraviti do česa, (pri)gnati k čemu, do česa, doseči (dosegati) kaj: pervincerat Rodios, ut Romanam societatem retinerent L., pervicerunt quidem remis, ut tenerent terram L., pervicerunt, ut consules dicerent L., illum non verbera, non ignes pervicere, quin obiecta denegaret T., ne utraque pervinceret (da ne bi izsilil obojega) alterum concedere T.; abs.: facito, ut pretio pervincas tuo Pl.
b) neovrgljivo dokaz(ov)ati: id dictis Lucr.

per-vius 3 (per in via)

1. prehod dopuščajoč, prehoden, dohoden, hoden: Ter., Plin., saltus cavā valle p. L., tellus O., amnis T., transitiones perviae Iani nominantur Ci., iaculum tempora pervia fecit O. predre; z dat.: vas aëri minus pervium Macr., loca equo non pervia O., perviae naves pugnantibus erant L.; subst. n pervium -ii, n prehod: ne pervium illā exercitibus foret T.

2. metaf.
a) act. prehod ustvarjajoč, predirajoč: ensis Sil.
b) dostopen, odprt: nihil ambitioni pervium T., cor mihi nunc pervium est Pl. zdaj mi je lahko pri srcu, nullum non cogitationi pervium tempus Sen. ph.

pès dog; (v otroškem jeziku) bowwow; figurativno (psovka) scoundrel, rascal, cur, dog

mlad pès pup, puppy
pès čuvaj house-dog, watchdog
pès na verigi arhaično bandog
pès jazbečar terrier
lovski pès hound
trop, povezka lovskih psov a pack of hounds, dog couple
pès mešanec mongrel; ZDA žargon mutt
mesarski pès, doga mastiff
morski pès shark
ovčarski pès shepherd dog
pès prepeličar spaniel
pès ptičar pointer
stekel pès mad dog
ljubitelj psov dog lover, arhaično cynophile
oddelek za pse dog box
konopec, vrvica za psa lead, leash, slip
reja psov breeding of dogs
sledilni pès bloodhound
lačen kot pès as hungry as a wolf
utrujen kot pès dogtired
biti na psu (figurativno) to be on one's beam-ends
naščuvati psa na koga to set the dog on someone
priti na psa to go to the dogs, to go down in the world, (žargon) to go to pot
vem, kam pès taco moli (figurativno) I know which way the wind blows
razumeti se kot pès in mačka to agree like cat and dog
živita (gledata se) kot pès in mačka they live (ali lead) a cat-and-dog life
pès, ki laja, ne grize his bark is worse than his bite
psom vstop prepovedan! no dogs admitted
pozor, hud pès! beware of the dog!
vidim, kam pès taco moli pri tebi I get your drift, I see what you're getting at

pès zoologija chien moški spol

psi (kot družina) canidés moški spol množine
pes čuvaj chien de garde, (velik) mâtin moški spol
lovski pes chien de chasse
morski pes requin moški spol, squale moški spol
ovčarski nemški pes berger moški spol allemand
pastirski pes (chien de) berger moški spol
policijski pes chien policier
pozor, hud pes! attention au chien!, chien méchant!
sledilni pes limier moški spol
sobni pes chien de manchon
pes vodnik chien d'aveugle
povržek psov chiennée ženski spol
razstava psov exposition ženski spol canine (ali de chiens)
biti na psu (figurativno) être ruiné (ali dans une misère noire), popularno être dans la purée (ali dans la dèche)
skotiti mlade pse chienner
psi, ki lajajo, ne grizejo chien qui aboie ne mord pas
živeti ko pes in mačka vivre comme chien et chat

pès (psà) m

1. cane:
pes cvili, laja, renči il cane guaisce, abbaia, ringhia
dražiti psa stuzzicare il cane
voditi psa na vrvici portare il cane al guinzaglio
ugriznil ga je pes è stato morso da un cane
pes maha z repom il cane scodinzola
biti lačen kot pes avere una fame da lupi
biti pokoren, vdan, zvest kot pes essere docile, attaccato, fedele come un cane
pog. laže, kot pes teče mente spudoratamente
pren. oditi kot potepen pes andarsene con la coda fra le gambe
ozmerjati koga kot psa fare una bella sgridata a qcn., strapazzare qcn.
preganjati kot psa perseguitare come cani
pretepsti kot psa picchiare selvaggiamente
zebe me kot psa ho un freddo cane
pozor, hud pes attenti al cane
čistokrvni pes cane di razza
hišni pes cane domestico
lavinski pes cane da soccorso
lovski pes cane da caccia
pastirski pes cane pastore
potepuški pes cane randagio
službeni pes cane poliziotto
pes čuvaj cane da guardia, mastino
lov. pes sledec cane da seguito

2. (v medmetni rabi)
ni pes, da tega tudi jaz ne bi zmogel mi venga un accidente se non sono capace di farlo anch'io
pes vedi, od kod se je nenadoma vzel chissà da dove è capitato

3. (v povedni rabi izraža zelo nizko stopnjo)
morala je na psu il morale è bassissimo
hrana je pod psom si mangia da cani
vedeti, kam pes taco moli mangiare la foglia, capire l'antifona
vreme, da bi se še pes obesil un tempaccio
nisi vreden, da te pes povoha sei proprio un buono a nulla
česa še psu ne privoščiti non augurare qcs. neppure al più acerrimo nemico
pog. priti na psa fallire, fare bancarotta; rimanere, essere ridotto al verde
gledati se kot pes in mačka essere come cane e gatto
počutiti se kot pes v cerkvi essere fortunato come i cani in chiesa
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
zool. leteči pes pteropo (Pteropus)
zool. morski pes pescecane, squalo
zool. prerijski pes cane delle praterie, cinomio (Cynomis ludovicianus)
astr. Veliki pes Cane Maggiore
zool. psi canidi (sing. -e) (Canidae)
PREGOVORI:
dosti psov je zajčja smrt chi ha nemici non s'addormenti
izgovor je dober, tudi če ga pes na repu prinese ogni scusa buona, purché valida
ne budi psa, ki spi non svegliare il cane che dorme
pes, ki laja, ne grize can che abbaia non morde
enkrat z betom, drugič s psom vivere nell'abbondanza, poi nella miseria

pès perro m ; lit can m

pes čuvaj perro del cortijo
lovski pes perro de caza
policijski pes perro policía
ovčarski nemški pes perro pastor alemán
sledilni pes sabueso m
sobni pes perro faldero
popadljiv pes perro mordedor
priti na psa (fig) ir de mal en peor, ir de rocín a ruin, estar en la mayor miseria
gledati se (živeti) kot pes in mačka (fig) llevarse como el perro y el gato
pes, ki laja, ne grize perro ladrador nunca buen mordedor

pēs (besedo so izgovarjali pess, iz *ped-s), pedis, m (iz indoev. kor. *ped- stopati, hoditi; prim. skr. pā́dam stopinja, gr. πούς, ποδός, got. fōtus, stvnem. fuoz = nem. Fuss, gr. πέδον in πεδίον tla, polje [= „tisto, po čemer se stopa“], πέδιλον podplat, lat. pedes, pedum, pedica, op-pidum, sl. padem, pasti, peš, pod, lit. pėdà stopa = sled [noge], pãdas podplat, pãdis podstavek)

I.

1. noga (človeška in živalska): Plin., Amm., Vitr., Gell. idr., pedibus aeger S., si pes condoluit Ci., altero pede claudus N., pede (pedibus S. fr.) captus (omrtvičen) L., pedibus non iam valere N. ne biti več trdnih nog, imeti šibke noge, stare pede in uno H., equorum pedes priores N.; posebne zveze: pedem ferre Ter., V., Cat., Sen. ph. iti, priti, prihajati, elipt.: nusquam pedem (sc. feram)! Ter., inferre, ponere Ci. (v)stopiti, efferre Pl., Ci. oditi (odhajati), conferre Ci., L. spoprije(ma)ti se, napasti (napadati); od tod collato pede Cu. ali pede presso L. noga ob nogi, s počasnim korakom, pedem referre Ci., O. ali retrahere, revocare V. nazaj iti, umakniti (umikati) se, auferre pedes Sen. ph. spodbi(ja)ti (izpodbi(ja)ti) komu nogo, izpodrivati komu noge = ne (do)pustiti ((do)puščati) komu, da pride komu do živega, pedem opponere O. upreti (upirati) se, pedem opponere alicui Petr. nogo podstaviti (podstavljati) komu = izpodriniti (izpodrivati) koga, skušati komu škoditi, pedem trahere O. šepati, per me ista trahantur pedibus Ci., ante pedes esse (positum esse Ci.) Ter. biti pred nogami = biti pred očmi; s praep.: in pedes se dare ali se conicere Kom. pobrisati (popihati) jo, pete odnesti (odnašati); elipt.: ego me in pedes (sc. conicio) Ter., ad pedes (alicuius) accidere, se abicere, se proicere, se prosternere Ci. vreči se na tla (pred koga), pasti na kolena (pred kom), verna ad pedes Mart. kurir = servus ad pedes Sen. ph. = servus a pedibus Ci.; kot voj. t.t. (o konjeništvu in konjenici): ad pedes descendere ali degredi L. razjahati (konje), stopiti (stopati) s konj, ad pedes desilire C. skočiti s konjev, equitem ad pedes deducere L. konjenici ukazati, naj razjaha, pugna ad pedes venerat L. bojevali so se peš, ante pedes alicuius Ci. vpričo koga, ante pedes positum est Ci. očitno je, circum pedes Ci. okoli sebe, sub pedibus alicuius L. v rokah (oblasti) koga, sub pedibus esse ali iacēre O. malo važen biti, nepomemben biti, ne biti v čislih, sub pede ponere H. ne imeti v čislih, ne marati za kaj; abl. pedibus peš: pedibus flumen transire C., pedibus mereri (merere) L. služiti kot pešec, služiti v pehoti, pedibus ire in sententiam alicuius S., L., (o senatorju pri glasovanju) prista(ja)ti na nasvet (mnenje) koga, oprije(ma)ti se mnenja koga, glasovati s kom; tako tudi: ne (quis) pedibus iret Ci. da ne pritegne (kdo kakemu) nasvetu, da (kdo) ne glasuje; toda: oppida neque pedibus neque navibus aditum habebant C. ne po kopnem ne po vodi; occ. kopito, krempelj: equus pede terram ferit V., accipiter columbam pedibus uncis eviscerat V.

2. metaf. (o stvareh, ki jih razumemo kot pooseb.)
a) noga: mensae pes tertius impar O., cito pede labitur aetas O. s hitrim korakom, urno, tacito pede lapsa vetustas O., retrahit pedem unda V., crepante lympha desilit pede H. šumeč.
b) pes veli Ci. jadrna vrv; od tod pede aequo O. ali pedibus aequis Ci. z enako nategnjenima obema jadrnima vrvema = jadrati s polnim vetrom, pedem facere V. le eno vrv nategniti = jadrati s polovičnim vetrom, obliquare laevo pede cornua Lucan. = in contrarium navigare prolatis pedibus Plin. = prolato pede transversos captare Notos Sen. tr. jadrati ob vetru (z vetrom), colligere (pob(i)rati) pedes Tib.
c) navales pedes Pl. veslači.
d) držalo nosilnice: Cat.
e) gorsko vznožje: immi pedes Cassii montis Amm.
f) tla, zemlja, zemljišče, svet: Sen. ph., Vitr., Aus.
g) pecelj: Col., Plin.
h) bot. pedes gallinacei Plin. petelinček, rosnica (prim. gallīnāceus 3).
i) pedes betacei Varr. korenje pese. —

II.

1. meton. korak pri hoji, hod, tek: pedibus vincere O. v dirki, v tekaški tekmi, pedibus melior Lycus V. v teku, quo te, Moeri, pedes? (sc. agunt) V. kam te vodijo koraki?, adi pede tua sacra secundo V. z milostnim hodom, pecunia pedibus compensatur Ci. z daljšo potjo.

2. čevelj (kot dolžinska mera); rim. čevelj je približno 1/3 m; 5 pedes = 1 passus: fossae XV pedes latae C., murus in altitudinem XVI pedum C.; pren.: iustus p. Plin. prava mera; preg.: negat se a te pedem discessisse Ci. niti za ped, metiri se suo pede H. s svojim merilom, s svojimi merili.

3. metaf. (po gr. πούς) udarec, takt, stop(ic)a: mutatis pedibus H., minuti pedes Ci., pedibus claudere verba H., verba in suos pedes cogere O. v stop(ic)e vezati, musa per undenos emodulanda pedes O. dvostih, distih(on).

4. sinekdoha vrsta verza, kitica: Lesbius H. = Sapfina (sapfiška) kitica, pes ter percussus H. jambski trimeter, hunc socci cepere pedem H. to vrsto verza so sprejeli komediografi.

pesant [pəzɑ̃] masculin teža

valoir son pesant d'or (figuré) biti zelo dragocen, imeti veliko vrednost
il vaut son pesant d'or (figuré) ne odtehtaš ga z zlatom

pesant, e [pəzɑ̃, t] adjectif težak; figuré okoren, neroden, tog, neokreten; nadležen

avoir la tête pesante imeti težko glavo, biti pijan
il a la main pesante kamor on udari, še trava ne zraste
avoir un sommeil pesant imeti težko spanje
marcher d'un pas pesant imeti težko in počasno hojo, korakati, hoditi s težkimi koraki

pesce m

1. zool. riba:
pesce angelo (squadro) grba (Squatina squatina)
pesce gatto somič (Amiurus nebulosus)
pesce martello kladvenica, jarem (Sphyrna zigaena)
pesce rosso (carassio) karas, koreselj (Carassius auratus)
pesce sampietro petrica, kovač (Zeus faber)
pesce sega morska žaga (Pristis pristis)
pesce spada mečarica (Xiphias gladius)

2. kulin. riba, ribe:
pesce fresco sveže ribe
pesce congelato zmrznjene ribe
pesce fritto, lesso cvrte, kuhane ribe
zuppa di pesce ribja juha
non essere né carne né pesce pren. ne biti ne tič ne miš
sano come un pesce pog. zdrav ko dren
nuotare come un pesce plavati kot riba
non sapere che pesci pigliare pren. ne vedeti, kaj bi

3. pog. biceps

4. tisk izpust (besede, stavka); škrat

5.
pesce d'aprile prvoaprilska šala