Franja

Nāsidiēnus Rūfus -ī, Nazidién (Ruf), ime bogatega, neizobraženega človeka, ki se je v Horacijevem času v Rimu povzpel do uglednega položaja: ut Nasidieni (beri štirizložno: Nasidjeni) iuvit te cena beati? H. — Nekega drugega Nazidiena omenja: aut vigila aut dormi, Nasidiene, tibi Mart. (7, 54; po novejših izdajah voc. Nāsidiāne).

naslijèditi nàslijedīm (ijek.), nasléditi nàslēdīm (ek.)
1. podedovati: naslijediti novac, zemlju, titulu, vlast, bolest, talenat, što od koga; naslijediti koga podedovati za kom
2. slediti za kom: naslijediti koga u službi; naslijediti vladara
3. naslijediti čiji primjer ravnati se po zgledu koga

naslika|ti (-m) slikati malen (na auf), ironično aufpinseln
naslikati po naravi nach dem Leben malen
naslikati si kaj (predstavljati si) sich (etwas) ausmalen
figurativno naslikati se (priti) aufkreuzen

nassa (naxa) -ae, f (iz *nadsā; prim. got. nati = stvnem. nezzi = nem. Netz = ang. net) vrša (pletenica, košara z ozkim vratom, da ribe ne morejo uiti iz nje): Plin., Sil., Fest., P. F.; pren. mreža, zanka: numquam hercle ex ista nassa (po drugih naxa) ego hodie escam (vabo) petam Pl., ex hac nassa exire constitui Ci. ep. izmotati se (rešiti se, uiti) iz te zanke.

nās-turcium: Varr., Ci., Cels., Petr., Arn., v pl.: Ps.-V. (Moret.), bolje nas-turtium: Cels., Plin., v pl.: Col. poet. -iī, n (iz *nās-torq^u̯i̯om; nāsus in torquēre; nasturcium, quod nasum torqueat Varr., nasturtium nomen accepit a narium tormento, et inde vigoris significatio proverbio usurpavit id vocabulum veluti torporem excitantis Plin.) vrsta kreše (gr. κάρδαμον), morda (tako Spengel) trilistna (širokolistna) kreša (Lepidium latifolium Linn.), po Wittsteinu vodna kreša (Nasturtium officinale Linn.).

nasúsret prisl.
1. nasproti: majka mi veselo dolazi nasusret
2. izići komu, čemu nasusret iti komu, čemu na roko
3. izmenoma: bije ga buzdovanom nasusret tepe ga s kijem izmenoma po prsih in po hrbtu

nasvet [è] moški spol (-a …) der Rat, der Ratschlag; das Anraten, Zuraten; (priporočilo) die Empfehlung
dati nasvet einen Ratschlag erteilen/geben
prositi za nasvet um Rat befragen
knjiga nasvetov der Ratgeber
po nasvetu auf Anraten (von)

nasvet samostalnik
(napotek) ▸ tanács, tippČe me bo kdo vprašal za nasvet, mu bom z veseljem pomagal. ▸ Ha valaki kikéri a tanácsomat, örömmel segítek neki.
Preberite si nekaj nasvetov, kako zmanjšati porabo goriva. ▸ Olvasson el néhány tanácsot az üzemanyag-felhasználás csökkentésével kapcsolatban!
Povezane iztočnice: strokovni nasvet, pravni nasvet

nasvèt piece of advice; (splošno) advice; counsel; (ideja) suggestion

po nasvètu advised by
na njen nasvèt on her advice, at her suggestion
dal mi je dober nasvèt he has given me some good advice
poslušaj moj nasvèt! take my advice!, be advised by me!
prišel sem k tebi po nasvèt I have come to you for advice
vprašati koga za nasvèt to ask someone's advice, to consult someone
ravnati se po nasvètu to follow someone's advice, to take someone's advice, to take advice from someone

nasvèt conseil moški spol , avis moški spol, familiarno tuyau moški spol , proposition ženski spol

na tvoj nasvet, po tvojem nasvetu sur ton conseil
prijateljski nasvet conseil d'ami
dati nasvet donner un conseil à quelqu'un, conseiller, familiarno tuyauter quelqu'un
ravnati se po nasvetu suivre le conseil de quelqu'un
vprašati za nasvet demander conseil à quelqu'un, consulter quelqu'un

nasvèt consejo m

na nasvet por consejo de (alg)
na njegov nasvet siguiendo su consejo
dati komu nasvet dar a alg un consejo; aconsejar a alg; asesorar a alg
pomagati komu z nasvetom ayudar con su consejo a alg
nobenega nasveta ne poslušati no atender a consejos de nadie
ravnati se po nasvetu seguir el consejo (de alg)
vprašati koga za nasvet pedir consejo a alg

naš (-a, -e) unser, unsere, unser; der/die/das unsrige
X je naš X gehört uns (hiša je naša das Haus gehört uns)
iz naše srede aus unserer Mitte
v naši sredi in unserer Mitte, unter uns
po naše auf unsere Art
govoriti: in unserer Sprache

nàš, -a, -e notre, le (la) nôtre; à nous

to je naše ceci est à nous
naš avto notre voiture
naša vas notre village
naše morje notre mer
naši znanci nos connaissances
po naše à notre manière (ali façon)

nàš (náša -e)

A) adj. nostro:
naš avto la nostra auto
naša hvaležnost la nostra gratitudine
naši predniki i nostri antenati
naše omizje la nostra tavolata
naše morje il nostro mare
junak našega romana il protagonista del nostro romanzo
našega štetja (n. št.) dopo Cristo (d. C.)
pred našim štetjem (pr. n. št.) avanti Cristo (a. C.)
umetnost našega časa l'arte del nostro tempo
v naših časih je bilo drugače ai nostri tempi era diverso
v našem primeru nel nostro caso, nel caso in questione
pog. tat bo kmalu naš il ladro sarà presto catturato
pog. govoriti po naše parlare la nostra lingua

B) náši (-a -e) m, f, n
naši so zmagali hanno vinto i nostri
tu ni nič našega qui non c'è niente di nostro
hodi po našem è, si trova sul nostro (podere, terreno e sim.)

naše štetje srednji spol unsere Zeitrechnung
po našem štetju unserer Zeitrechnung (u. Z.)
pred našim štetjem vor unserer Zeitrechnung (v. u. Z.)

naštéti (-štéjem) | naštévati (-am) perf., imperf.

1. contare

2. enumerare, elencare; citare:
našteti pomembnejša pisateljeva dela enumerare le opere più importanti di uno scrittore

3. pagare;
ima toliko prijateljic, da bi jih lahko naštela na prste ene roke ha tante amiche da poterle contare sulle dita di una mano
pog. našteti jih komu po hrbtu rompere il groppone a uno

nātālis -e (nātus -ūs)

1. rojsten, roden: n. dies Pl., Ci. ali (pesn.) lux O. rojstni dan, diem natalem suum agere Ci. ali alicuius diem natalem celebrare T. praznovati rojstni dan, n. astrum H. zvezda rojenica, hora H., n. Delos Apollinis H. rodni (otok) Delos, n. tempus O., humus, locus, solum O. rojstni (rodni) kraj, domovina, n. origo O., Iuno Tib. zaščitnica poroda, domus Val. Fl.; metaf.: natalis dies reditus mei Ci. ep. obletnica, natalis dies huius urbis Ci. obletnica (rešitve pred Katilinovo zaroto), natalis dies coloniae Ci. obletnica ustanovitve naselbine.

2. prirojen, vrojen: sterilitas Col., decus Val. Fl. — Od tod subst.

1. nātālis -is, m
a) (sc. dies) rojstni dan: Tib., natali meo Ci. ep., meus est natalis V., natales grate numeras H., Brutorum et Cassi natalibus Iuv., natalem alicuius celebrare Suet., debemus natales tuos perinde ac nostros celebrare Plin. iun.; pesn.: sex mihi natales ierant O. šest let, bis senis natalibus actis O. po 12 letih življenja, natalis Romae O. (praznik Palilia, ki so ga obhajali vsako leto v spomin ustanovitve Rima), natalis Minervae O. (dan, ko so ji posvetili prvo svetišče), natali urbis DCXXXIII Plin. na 633. ustanovni dan = l. 633 po ustanovitvi (rim.) mesta.
b) rojstni kraj, rodišče: natalis Delos Apollinis H.
c) rojstvo, roditev, porod: n. praeposterus Plin. napačen porod (če se otrok rodi z nogami naprej), dies natalis sui Icti., Eccl. rojstni dan; pesn.: eripere alicui natalem ne dati komu, da se rodi, odtegniti komu vir življenja: erepto natale Lucan.; metaf. nastanek: n. tantarum arborum Plin.

2. nātālēs -ium, m
a) rojstvo: natalium periti Sen. ph. prerokovalci (sreče) iz stanja zvezd ob rojstvu koga; metaf. nastanek, začetek: ceteris (sc. generibus adamantis) … in auro non nisi excellentissimo natalīs Plin., n. agnitionis, impatientiae Tert.
b) rojstvo, rod, družina, rodbina, pleme, stan: quis tuis natalibus inveniet quidquam sublimius? Iuv., Cornelius Fuscus … claris natalibus T., natalibus clara Plin. iun., natalium splendor Plin. iun., natalium dedecus T.; kot jur. t. t. rojstne (rodne) pravice: de agnoscendis liberis restituandisque natalibus Plin. iun., natalibus sui restitui ali reddi Icti. biti znova postavljen v rodne pravice = pridobiti znova rodne pravice.

3. nātāle -is, n rojstni kraj, rodišče: Musis natale in nemore Heliconis adsignant Plin.

Opomba: Abl. sg. nav. natali, redko natale: Lucan., It.

natečáj competition (za for); competitive examination; (za izvedbo kakega dela) tender; soliciting for tenders

z natečájem, po natečáju by tender, by competition
razpis natečája call for (competitive) tenders
z natečájem razpisano mesto a post open to competition
biti izbran po natečáju to be chosen by competition
razpisati natečáj to put up for competition
natečáj je razpisan tenders pl are invited
udeležiti se natečája to enter a competition

nâtēg m nateg: vući lađu na nateg vleči ladjo, čoln po reki navzgor tako, da na določeni razdalji pred ladjo vržejo sidro, privezano za vrv, katere drugi konec je na ladji in ga posadka vleče ter tako pomika ladjo proti sidru

natézati nàtēžēm
I.
1. nategovati
2. napenjati
3. težko se prebijati, težko živeti: nateže i tavori s onom malom platom; natežu i zlopate s hranom na ovoj oskudnoj godini
4. imeti s kom, s čim težave: nateže s matematikom
5. cikati na: evo, pomiriši, na voće nateže povohaj, po sadju ima duh, na sadje cika
6. delati težave: bolje je da ne natežemo cijenom
II. natezati se
1. nategovati se
2. napenjati se
3. ekspr. dajati se, mučiti se: onda se još valja s njim natezati za novce