Franja

posacavi

A) f navt. ladja za polaganje kablov

B) agg. navt.
nave posacavi ladja za polaganje kablov

posafērro m invar. podstavek za likalnik

posàstaviti -īm posestaviti, drugo za drugim sestaviti: ona mreža je imala skelet sastavljen od gvozdenih poluga i šipaka posastavljenih tako da obrazuju jednu vrstu kaveza

poscaenium -iī, n (post in scaena) prostor za prizoriščem, gledališče za odrom, zaprizorišče, poscénij; metaf.: poscaenia vitae Lucr. tajna (skrita, skrivna) človeška dejanja.

pōscō -ere, popōscī (nam. *pōrc-scō iz *pr̥(k=)-sk=ō, inkohativ h kor. *perek-= vprašati, zahtevati, prositi; prim. skr. pr̥cchátti sprašuje, pr̥cchā vprašanje, poizvedba, umbr. pepurkurent = lat. rogāverint, dēcrēverint, stvnem. forsca = nem. Forschung, forscōn = nem. forschen, stvnem. frāga = nem. Frage, frāgōn, frāgēn, frāhēn = nem. fragen, stvnem. fergōn prositi, sl. prositi, lit. prašaũ- ýti prositi, zahtevati, lat. precor, prex, procus, procax, postulō)

1. zahtevati, terjati; abs.: incipiunt postulare, poscere, minari Ci., res (tempus N.) poscit C.; pesn. pass.: poscimur O. zahtevajo nas (me) = zdaj se moram(o) prikazati, toda poscimur H. = pozivajo nas (me) k petju (opevanju); z obj.: quod negotium poscebat S., poscere argumentum Ci., poscere pugnam L.; z etičnim dat.: audaciae partis sibi poscere Ci.; z dvojnim acc. zahtevati kaj od koga: V., O., Pers., Cat., sagmina te, rex, posco L., ferociter pro se quisque signum duces poscere L., magistratum Sicyonium nummos poposcit Ci., quinque talenta te poscit mulier H., quousque poscemus aliquid deos Sen. ph.; pass.: segetes alimentaque debita poscebatur humus O., poscor meum Laelapa O. od mene zahtevajo … , aegre passus, quod rationem pecuniae praedaticiae posceretur Gell.; pesn. često o pozivu k petju (opevanju): Apollo poscitur verba Pr., Palilia poscor O. pozivajo me, naj opevam palilije, poscimur Aonides O.; z ab: Ter., Suet., non debebam abs te has litteras poscere Ci.; redko z ACI: ereptumque dolo reddi sibi poscit honorem V., delubra vestra tueri poscimus O., te morari posco inter voluptates Sen. ph. ali s finalnim stavkom: Ci. fr., T., Iuv.

2. occ.
a) o prodajalcu = licērī nastaviti (nastavljati) ceno, določiti (določati) ceno za kaj, ponuditi (ponujati) kaj za kako ceno: pro reliquis (sc. libris) idem pretium poposcit Varr. ap. Lact., tanti quanti poscit, vin tanti illam emi? Pl.; o kupcu = kaj za kako ceno zahtevati, kako ceno ponuditi (ponujati) za kaj, kupiti hoteti: qui cenā poscit? Pl., quinquagenis talentis opera effecta poscere Plin.
b) (po)klicati, poz(i)vati koga pred sodnika (na sodišče): accusant ii, quos populus poscit Ci., dictatorem poscere reum L.
c) zahtevati izročitev koga, da se ga kaznuje: poscendum poenae iuvenem iubebat Sil., nec poscitur auctor Sil., huius tantae cladis auctor Annibal poscitur Pl.
d) poz(i)vati, (po)klicati na kaj, k čemu: aliquem in certamina, in proelia V.; (z acc. boja) poz(i)vati na kaj, k čemu: acies V., proelia Lucan.; abs. metaf.: poscunt maioribus poculis Ci. (In Verrem 2, 1, 66) kličejo se z večjimi čašami = kličejo na večje čaše (k večjim čašam) (po drugih je h glag. poscunt treba dostaviti bibere; tako bi bil pomen stavka: zahtevajo piti iz večih čaš; po Stowasserju je treba poscunt izpeljevati iz kor. pō- piti; pomen stavka bi torej bil: pijejo iz večjih čaš).
e) (po)klicati (na pomoč), poz(i)vati (na pomoč): clamore hominem posco Pl., terrena numina O., supplex tua numina posco V., poscamus ventos V., ego poscor Olympo V. nebo me kliče, deos veniam poscere V. bogove prositi milosti, gemitu Alciden poscere Sen. tr.
f) po(i)zvedeti (po(i)zvedovati), vpraš(ev)ati za kaj, o čem, po čem, po(v)praševati (po(v)praševati) o čem, kaj, hoteti izvedeti kaj: causas V., quae sit sententia, posco V.
g) (za)snubiti deklico: tibi permitto, posce, duce Pl., sine dote posco tuam sororem filio Pl.; z dvojnim acc.: tuam sororem uxorem posco filio Pl., filiam alicuius sibi uxorem poscere Pl.

Opomba: Star. pf. pepōsci: Valerius Antias ap. Gell.

posébek -bka m za nekoga posebice spremljeno jelo

posédati -am
I.
1. sjedjeti, posjedjeti (-sede-) čas ovdje čas ondje bez posla: posedati po gostilnah
2. posjedati (-sed-) redom, jedan za drugim: posedali so okrog mize, za mizo
3. posjedovati: posedati hišico z vrtom
II. posedati se slijegati se, slegati se, utolijegati se, utolegati se: zemlja se poseda

poségati -am
1. posezati, posezati: posegati po kaj, po čem
2. mašati se rukom za čim: posegati v žep po denar
3. zahvatati u, dirati u, umješavati se u, intervenirati: posegati v tuje pravice
zahvatati u tuda prava

posemètre [pozmɛtrə] masculin, photographie merilec za osvetlitev (optique optični)

poser [poze] verbe transitif položiti, polagati, (po)staviti; vložiti (šipo); pritrditi; urediti; zapirati; priskrbeti ugled (quelqu'un komu); figuré domnevati, dopustiti; photographie eksponirati; verbe intransitif ležati, počivati (sur na); pozirati, sedeti (slikarju); biti za model; figuré afektirano, nenaravno se vesti; delati se važnega; hlastati, gnati se za efektom; figuré, familier čakati

se poser (figuré) ustvariti si, pridobiti si položaj, uveljaviti se, izdajati se za; nastopiti (en kot); aéronautique pristati
faire poser (familier) pustiti čakati; prevarati
poser des affiches nalepiti lepake, plakate
poser les armes položiti orožje, vdati se
poser sa candidature kandidirati
poser sa chique (populaire) držati jezik (za zobmi)
poser les fondements položiti temelje
poser un lapin à quelqu'un (familier) premestiti koga
poser le masque (figuré) sneti krinko
poser la première pierre položiti temeljni kamen
poser une question (po)staviti vprašanje
poser des rideaux obesiti zavese
se poser train rentré (aéronautique) pristati na trebuhu
cela posé če je to takó

posêstriti -im posestriti, uzeti za sestru: posestriti koga, obe snahi sta se posestrili

pȍsīp m posipka, pesek za posipanje pisanja s črnilom

pòsipka ž lopatica za prenašanje žerjavice

posizionatore m tehn. naprava za pozicioniranje

pòsjek m, mn. pòsjeci (ijek.), pòsek m, mn. pòseci (ek.)
1. za zimo zaklana domača žival (svinja, krava, tele idr.): imao je dvije svinje za posjek
2. mletje žita kmalu po klepanju mlinskega kamna: tko melje u posjek, kruh mu hrsta, gl. tudi posijek

poskídati pòskīdām
1. drugo za drugim sneti: kaluderi poskidaše kape kamilavke
2. potrgati: poskidati voće sa drveta, sa drveća

poskrbéti -ím pobrinuti se za što, postarati se za koga, o čemu: poskrbeti za pravilno prehrano, za otroke; poskrbeti si zaslužek
naći sebi zaradu, o tem je vse poskrbljeno
o tome se vodi računa

poskùričara ž, poskùričārka ž ženska, ki pripravlja poskuro za cerkev

poskùrnjāk -áka m model za peko poskur, za vtiskovanje črk v poskure

poslijètati pòslijećēm (ijek.), poslétati pòslēćēm (ek.) drug za drugim zleteti, pozletati: ptice su poslijetale