Franja

rē-fert, rē-ferre, rē-tulit (prvotno *id rēs fert „zadeva to prinaša“, „ zadeva tako nanese“, *id mea res fert „moja zadeva to prinaša (tako nanese)“, „meni je (gre) v korist“, „v mojem interesu je“; quid rēs fert? „kaj prinaša (kako nanese) zadeva?“; ko je iz *rēs fert nastala obl. rēfert, so šteli rē za abl. in mu pristavljali meā, tuā, nostrā itd. nam. meă, tuă, nostră itd.; od tod pf. rētulit nam. rēs tulit) stati, biti komu do česa, biti na čem, stati na čem, zaleči, deti (npr. veliko, nič ne deti), biti v prid, biti v korist, koristiti; abs.: bona Seiani ablata, ut in fiscum cogerentur, tamquam referret T. kakor da bi to kaj zaleglo. Stvar, do katere je komu: z ACI: refert nos publica recuperare Ci., abs te ius dici Ci., mutari pabula V.; z inf.: numero comprendere refert V., neque refert videre Ci., retulit non suscepisse Ter.; z odvisnim vprašalnim stavkom: Iuv., Sen. ph., Plin. iun. idr., quid refert, utrum voluerim fieri an gaudeam factum Ci., refert, consul an dictator an praetor spoponderit L., referre arbitrabatur, cuiusmodi victoria esset futura Auct. b. Afr.; z ut in cj.: Ter. idr., referre videtur, ut, qui fortis erit, sit felicissimus idem Iuv., ut … statum … observemus Col.; z neutr. pron.: hoc refert Pl., Ter., id, quod refert Pl., Ter., Ci. idr.; neklas. s subst. v nom.: magni refert studium atque voluptas Lucr., locorum natura Plin. Oseba ali stvar, kateri je do česa: z abl. meā, tuā, suā, nostrā, vestrā: tuā istuc refert maxume Pl., id meā minime refert Ter., non ascripsi id, quod tuā nihil referebat Ci.; z gen.: Plin. iun., Plin. idr., faciendum aliquid, quod illorum magis quam suā retulisse videretur S., neque refert cuiusquam T., ipsius ducis hoc referre videtur Iuv., plurimum refert compositionis Q.; z dat. (neklas.): quoi rei id te assimulare retulit? Pl., dic, quid referat intra naturae fines viventi, iugera centum an mille aret? H., non referre dedecori, si … T.; z ad in acc.: quam ad rem istuc refert? Pl. Na vprašanje koliko? z gen. pretii (analogno z glag. cene) parvi, magni refert Ci.; večinoma (analogno po glag. interest) z adj. v acc. neutr.: quid, multum, plus, plurimum, nihil, nimium idr.: Ci. idr.; tudi z adv.: maxime Pl., minime Ter., refert magno opere id ipsum Ci.

re-ficiō -ere -fēcī -fectum (re in facere) še enkrat (znova, na novo) delati, narediti, napraviti: ea, quae sunt amissa, reficere C., testamentum Icti., arma, tela S.; occ. še enkrat za kaj narediti, zopet (znova, ponovno) (iz)voliti, zopet (znova, ponovno) izbrati, izpostaviti: lex de tribunis pl. reficiendis Ci., aliquem consulem r. L., Sen. ph., tertio tribunus pl. refectus Aur., rex pulsus ac rursus refectus T.

2. popraviti, napraviti kaj tako, kakršno je bilo, postaviti v prejšnje stanje, obnoviti (obnavljati), prenoviti (prenavljati), zopet narediti, zopet (ponovno) zgraditi: sedem Iovis, muros dirutos V., murum L., naves, classem, pontem C., exercitum L. ali copias C. izpopolniti, dopolniti, popolniti, cloacam Icti., semper refice (sc. pecus) V. nadomesti, zopet obnovi, aedem Cereris in melius et in maius Plin. iun. polepšati in povečati, ordines L. urediti, flammam O. ali ignes Petr. zopet vžgati, saucios S. zdraviti, faciem V.; metaf. (na telesu in duši) popraviti, (o)krepiti, (o)krepčati, (o)jačiti, (o)jačati (ojačevati), utrditi (utrjevati), (o)čvrstiti, (p)oživiti ((p)oživljati): Cu., Plin. iun., Ap. idr., se Ci., unum diem opperitur ad reficienda iumenta N. da bi se odpočila, exercitum ex labore C. ali fessum militem L., Cu. vojski (vojakom) dati odpočiti se, vojski (vojakom) omogočiti počitek, cadentes venas vino Sen. ph., vires cibo L., ex vulnere refici Sen. ph., T. okrevati, ozdraveti, ab iactatione maritima refici L. zopet priti k moči, okrepiti se, Lacedaemonii se numquam refecerunt N. si niso nikdar več opomogli, si paulum res essent refectae N. ko bi bila država zopet prišla k moči, me recreat et reficit Pompei consilium Ci. mi daje moč, reficite vos, iudices Ci. ojačite se, reficere terras Plin., saltūs reficit roscida luna V., Aurora refecit herbas H.

3. dobi(va)ti, preje(ma)ti, izkupiti, iztržiti dohodek (izkupiček) iz (od) česa: sumptum Varr. dobiti stroške povrnjene, poravnati, impensas belli alio bello Iust. poravnati, pecuniam ex venditionibus Icti., tantum ex possessionibus Ci., quod ex praeda refectum est, militi divisum L. izkupiček (izkupilo) iz plena.

4. napraviti, narediti: quod olei reficitur Varr., poëmata reficere Ap. zlagati, pisati.

reflātus, abl. -ū, m (reflāre)

1. pihanje (puhanje) nasproti, protipuh: reflatu beluae Plin.; metaf.: doceat me, quae sit illa vis, qui flatus iste et reflatus Lact.

2. nasprotni veter, veter v obraz, protipih: L naves delatas Uticam reflatu hoc Ci. ep.

reflect [riflékt]

1. prehodni glagol
odsevati, odbijati (svetlobo, zvok, toploto), reflektirati; (o zrcalu) odražati, zrcaliti; metati (npr. krivdo, dobro ali slabo luč, madež itd.) (on s.o. na koga)
biti v čast (sramoto); ukriviti, nazaj zviti, upogniti; premisliti, razmisliti, premišljevati (o čem)

to be reflected in zrcaliti se v
the book reflects the ideas of the century v knjigi se zrcaljo ideje stoletja
his grief is reflected in the music he wrote at that time njegova globoka žalost se zrcali, se odraža v glasbi, ki jo je tedaj komponiral
to shine with reflected light figurativno sijati v slavi koga drugega

2. neprehodni glagol
premišljevati, premisliti; odbijati se, odražati se; neugodno se izraziti, prezirljivo (škodljivo) govoriti (upon o)

to reflect credit on s.o. čast delati komu
to reflect on imeti slab učinek, slabe posledice za, metati slabo luč na, kopičiti očitke na
she reflected on my conduct grajala je (imela je pripombe za) moje vedenje
his failure would reflect on us njegov neuspeh bi imel posledice tudi za nas
their behaviour reflects on their upbringing njihovo vedenje meče slabo luč na njihovo vzgojo
this reflects none too favourably on them to jih ne kaže v dobri luči

re-formīdō -āre -āvī -ātum (re in formīdāre)

1. zgroziti (zgražati) se, (z)bati se, prestrašiti se, (pre)plašiti se, ostrmeti; z obj.: qui non modo subsellia, verum etiam urbem ipsam reformidet Ci., bellum Ci., reformidare sapientiae studium et praecepta prudentium T.; z inf.: dicere reformidat animus L. čut se upira, refugit animus eaque dicere reformidat, quae … Ci.; s pass.: comparari tibi Plin. iun.; z odvisnim vprašalnim stavkom: nec, quid tibi de alio audienti de se ipso occurrat, reformidat Ci.; abs.: vide, quam non reformidem Ci.; pesn. metaf.: reformidant (sc. vites) ferrum V. se bojijo obrezovanja, reformidant lumina solem O., crudum adhuc vulnus medentium manūs reformidat Plin. iun.

2. (abs.) zaosta(ja)ti v rasti, zastati, ustaviti se: oculus (sc. vitis) reformidat Col., illa celerius emoritur, haec tardius reformidat Col.

re-fōrmō -āre -āvī -ātum (re in fōrmāre)

1. pretvoriti (pretvarjati), preoblikovati, preobličiti, preurediti (preurejati), preustrojiti (preustrojevati), preustvariti (preustvarjati), preosnovati (preosnavljati), predrugačiti (predrugačevati), preobraziti (preobražati), spremeniti (spreminjati): Iolaus reformatus in annos primos O., dum, quod fuit ante, reformet O. da dobi zopet svojo prejšnjo podobo, hunc reformare ad homines Ap. zopet počlovečiti, zopet mu dati človeško podobo, zopet ga spremeniti v človeka.

2. metaf. spremeniti (spreminjati), predrugačiti (predrugačevati), preoblikovati: sententias in peius Icti.; occ. izboljšati (izboljševati), poboljšati (poboljševati): mores depravatos reformare et corrigere Plin. iun.

3. vrniti, zopet vročiti (vročati), zopet izročiti (izročati), zopet dostaviti (dostavljati): pozni Icti.

4. zopet (znova) postaviti (postavljati) v prejšnje stanje, znova vzpostaviti (vzpostavljati), popraviti (popravljati), obnoviti (obnavljati), ponoviti (ponavljati): ruinas patriae in pristinum habitum Val. Max., pacem Galliae Eutr.

réfractaire [refraktɛr] adjectif uporen, nepokoren; technique odporen proti ognju; nezgorljiv; masculin upornež, nepokornež; oseba, ki se je uprla delu v Nemčiji med zadnjo svetovno vojno

conscrit masculin réfractaire vojaški obveznik, ki ne pride k naboru
brique féminin réfractaire proti ognju zelo odporna opeka
prêtre masculin réfractaire duhovnik, ki ni hotel priseči republiki (leta 1790)
être réfractaire aux ordres, aux autorités ne se pokoravati ukazom, oblastem
être réfractaire aux influences biti neobčutljiv, nedostopen za vplive

refuge [réfju:dž]

1. samostalnik
zatočišče, pribežališče, zavetišče (from pred)
zavetišče v gorah; azil
figurativno pomožno sredstvo, izhod, rešitev; cestni ulični prometni otok (za pešce, ki gredo čez cesto, ulico)

house of refuge zavetišče (prek noči)
to seek refuge in flight iskati rešitev v begu
to take refuge with najti zavetje pri
to take refuge in a lie (in lying) zateči se k laži
to take refuge from boredom in reading v dolgočasju najti zatočišče v branju

2. prehodni glagol
(redko) dati komu zavetje ali zatočišče
neprehodni glagol
(redko) iskati zavetje (zatočišče)

regarder [rəgarde] verbe transitif (po)gledati, motriti, zreti; smatrati, imeti za; upoštevati, vzeti v premislek, uvaževati, ozirati se na, gledati na; tikati se, zadevati; stati, ležati nasproti (quelque chose čemu); verbe intransitif videti, gledati (par la fenêtre skoz okno); čislati, pripisovati veliko vrednost (à quelque chose čemu)

vous ne m'avez pas regardé (familier) ne računajte name!
quand il achéte, il n'y regarde pas kadar kupuje, ne gleda na denar, na izdatke
regarder avec convoitise poželjivo gledati, škiliti na
regarder quelqu'un comme une bête curieuse nesramno koga gledati
regarder à la dépense varčevati z izdatki, gledati na izdatke
regarder quelqu'un dans le blanc des yeux ostro koga pogledati
regarder derrière soi nazaj pogledati
regarder du coin de l'œil, à la dérobée, par en-dessous skrivaj pogledati
y regarder à deux fois dobro si premisliti
regarder en face, fixement strmeti (quelqu'un v koga)
regarder le danger en face pogumno zreti nevarnosti v obraz
regarder de haut en bas pogledati od glave do nog, od vrha do tal
il ne regarde que son intérêt on gleda le na lastno korist, na lasten interes
regarder aux mains de quelqu'un (figuré) gledati komu na prste
regarder de près od blizu motriti, figuré točno paziti na
ne pas y regarder de trop près zatisniti eno oko
regarder de travers (figuré) postrani, grdo (po)gledati
il ne faut pas y regarder de si près tega ni vzeti tako natančno
se contenter de regarder le opazovati
(familier) regardez voir! poglejte no!
cela ne me regarde pas to me ne tiče, mi ni mar, me ne briga, ni moja stvar
se regarder comme le centre de l'univers smatrati se za središče sveta
il ne s'est pas regardé sebe ne vidi (ima sam napake, ki jih očita drugim)
un chien regarde bien un évêque (proverbe) še pes (lahko) škofa pogleda

regatare v. intr. (pres. regato) šport tekmovati v regati

regate moški spol izmik v stran, izogib; figurativno izgovor

dar un regate (a) izogniti se, umakniti se

regelrecht v skladu s pravili, Entwicklung: pravilen; figurativ pravi, pravšen

regelwidrig nepravilen; v nasprotju s pravili

régent, e [režɑ̃, t] masculin, féminin regent, -inja; masculin ime diamanta v francoski kroni, ki ga je kupil Regent; vieilli pedagog; upravnik

le Régent Filip, orleanski vojvoda, regent v letih 1715-1723
prince masculin régent princ regent
la reine régente kraljica regentinja

régime¹ [režim] masculin oblika vladanja, oblika države, režim; (= régime administratif) uprava, upravni sistem; ureditev; sistem; področje; razmere; način življenja; grammaire dopolnilo, objekt; médecine dieta, način prehrane, bolniška hrana; število, hitrost obratov pri motorju; pretok vodotoka v enem letu

à régime rapide, lent hitro, počasi tekoč
régime de base, additionnel osnovna, dodatna hrana
régime de la communauté des biens zakonska premoženjska skupnost
régime des crédits kreditno gospodarstvo, kreditni sistem
régime cru, carné, végétal surova, mesna, rastlinska hrana
régime direct, indirect dopolnilo v tožilniku, predložno dopolnilo
régime douanier (protecteur) (zaščitni) carinski režim, sistem
régime féodal fevdalni sistem, režim
régime financier finančna uprava
régime fiscal davčni režim, sistem
régime monarchique, républicain, représentatif monarhistični, republikanski, parlamentarni režim, oblika vladanja
régime autoritaire, totalitaire, capitaliste, socialiste, étatiste, dirigiste avtoritaren, totalitaren, kapitalističen, socialističen, etatističen, dirigiran režim, sistem
régime monétaire denarni sistem
régime policier policijski režim
régime des précipitations, des pluies režim padavin
régime sanitaire zdravstvo
régime sec, lacté, sans se! suha, mlečna, neslana dieta
régime transitoire prehoden režim
plein régime (automobilisme) poln plin
vitesse féminin de régime normalna hitrost
marcher à plein régime iti kar najhitreje; dajati maksimalno storilnost
mettre au régime (médecine) predpisati dieto
être au régime, suivre un régime držati se diete
suivre un régime pour maigrir držati se shujševalne diete

regiment [rédžimənt]

1. samostalnik
vojska pešadijski polk
figurativno veliko število, truma, množica; (redko) vladanje, vlada

to serve with a regiment služiti v nekem polku

2. prehodni glagol
vojska organizirati polke, uvrstiti v polk, formirati četne enote; sistematično urediti, organizirati, disciplinirati; nadzorovati, kontrolirati, podvreči strogi disciplini; postaviti pod državno nadzorstvo

to regiment into a system spraviti v (neki) sistem, v red

regimentation [redžimentéišən] samostalnik
organiziranje, razdelitev v grupe; reglementacija, red; oblastvena kontrola, nadzor
vojska razdelitev v polke, razvrstitev v polk

regir [-i-, g/j] voditi, vladati, poveljevati, upravljati; slovničen izraz vezati se z; veljati, v veljavi biti

rige el dativo (gr) se veže z dajalnikom
regir un complemento directo se veže s tožilnikom
en el año que rige v tekočem letu
regirse por ravnati se po

register² [rédžistə] prehodni glagol
zabeležiti, vpisati, zapisati, vknjižiti, protokolirati, registrirati; zakonsko zaščititi; priporočiti (poštne pošiljke, pismo itd.); (železnica) oddati (prtljago); prijaviti (otroke za obiskovanje šole); dati patentirati; avtomatsko zabeležiti, pokazati (o instrumentih, npr. o barometru)
figurativno čvrsto obdržati v duhu (čustvo ipd.); pokazati, izraziti (emocijo) na obrazu ipd.
vojska preskusiti, preskusno streljati (s topom itd.)

to register oneself vpisati se v volilni imenik
to register a company registrirati družbo
to register children for school vpisati otroke v šolo
to have one's luggage registered oddati prtljago (na železnici)
neprehodni glagol
ameriško vpisati se (v seznam, v spisek), zapisati se, prijaviti se (at the hotel v hotelu)
politika vpisati se v volilni imenik; posluževati se registrov (orgel); (o igralcu) igrati (v neki igri)

to register with a tradesman vpisati se v seznam odjemalcev pri trgovcu

registered [rédžistəd] pridevnik
registriran; zaščiten z zakonom, patentiran (načrt, vzorec); vknjižen, vnesen v popis, v seznam; (o pismu) priporočen

registered company registrirana družba
registered design patentiran vzorec, desén
registered letter priporočeno pismo
registered nurse diplomirana (državna) bolniška strežnica, sestra
registered trade mark zaščitni znak, značka