Franja

Zadetki iskanja

  • svež zrak moški spol frische Luft, tehnika Frischluft, rudarstvo das Frischwetter
    šoba za svež zrak tehnika der Frischluftausströmer
    dovajanje/dovod svežega zraka die Frischluftzufuhr
    ventilator za svež zrak das Frischluftgebläse
    vstop svežega zraka der Frischlufteintritt
    potreben svežega zraka lufthungrig
    iti na svež zrak (frische) Luft schöpfen
  • svídenje encuentro m

    na svidenje! ¡hasta la vista!; ¡adiós!; ¡hasta luego!; ¡hasta después!, (za daljši čas) ¡hasta más ver!
  • svil|a ženski spol (-e …) die Seide (balonska Ballonseide, japonska Japanseide, naravna Naturseide, padalska Fallschirmseide, rastlinska Pflanzenseide, surova Rohseide, za podlogo Futterseide, šantunška Shantungseide, umetna Kunstseide), blago: der Seidenstoff, die Seide; sukanec: die Nähseide, -seide (za gumbnice Knopflochseide)
    svila tusa tehnika die Tussah-Seide
    trgovec s svilo der Seidenhändler
    pridobivanje svile der Seidenbau
    kot svila seidenartig, mehek: seidenweich
    iz čiste svile reinseiden
    izdelki iz svile Seidenwaren množina
    iz surove svile rohseiden
    iz umetne svile kunstseiden
  • svíla soie ženski spol

    čista svila pure soie
    surova svila soie écrue (ali grége)
    naravna (umetna) svila soie naturelle (artificielle)
    kosmata svila bourre ženski spol de soie, frison moški spol
    pralna svila soie lavable
    svila za šivanje (za vezenje) soie à coudre (à broder)
    trgovina s svilo commerce moški spol de(s) soies, soierie ženski spol
  • svíla (-e) f tekst.

    1. seta:
    umetna, surova svila seta artificiale, greggia
    pren. ženske so bile oblečene v svilo le signore portavano abiti di seta
    balonska svila seta impregnata
    svila za podlogo seta per fodere

    2. filo di seta
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    tekst. obtežiti svilo caricare la seta
    degumirana svila seta sgommata
    japonska svila seta giapponese
    motana svila seta cruda
    padalska svila seta per paracadute
    prava svila pura seta
    šantung, taft svila sciantung, taffetà
  • svíla seda f

    čista (naravna surova) svila seda pura (natural, cruda)
    umetna svila seda artificial; rayón m
    acetatna svila seda de acetato (ali de azacho)
    krep svila seda crespón
    iz čiste svile de toda seda, de seda pura
    pralna svila seda lavable
    svila za šivanje (za vezenje) seda de coser (de bordar)
    sukana svila hilo m de seda
    mehek kot svila como una seda
    trgovec s svilo comerciante m en sedas
    trgovina s svilo comercio m de la seda; sedería f
  • svínčnica plomada f

    meriti s svinčnico echar la plomada
    svinčnica za merjenje globine sonda f
    meriti globino s svinčnico sondear
  • svinčnik moški spol (-a …) der Bleistift, Zeichenstift, -stift (za obrvi Augenbrauenstift, kopirni Kopierstift, moder Blaustift, pastelni Pastellstift, rdeči Rotstift, srebrni Silberstift, za ustnice Konturenstift, tehnični Drehbleistift)
    kemični svinčnik der Kugelschreiber
    mina za svinčnik die Bleistiftmine
    vložek za kemični svinčnik die Kugelschreibermine
    risba s svinčnikom die Bleistiftzeichnung
  • svínčnik (lead) pencil

    s svínčnikom (napisano, narisano) in pencil
    navadni svínčnik arhaično blacklead, blacklead pencil
    kopirni svínčnik indelible pencil, copying-ink pencil
    kemični svínčnik ball-point, ball-point pen, (avtomatski) revolving pencil
    svínčnik za risanje drawing pencil
    ostrilec za svínčnik pencil sharpener, pencilsharpening machine
    risanje s svínčnikom pencil drawing
    risati s svínčnikom to draw in pencil
    s svínčnikom pisati, beležiti to pencil
    s svínčnikom zabeležena opazka pencilled note
    trkati s svínčnikom po mizi to tap one's pencil on the table, to tap the table with one's pencil
  • svinj|a ženski spol (-e …)

    1. das Schwein
    doječa svinja Mutterschwein, die Muttersau
    vodeča svinja die Bache
    kmečka pasma svinj das Landschwein
    pasme svinj Schweinerassen množina
    gonič divjih svinj lovstvo der Rüde
    hrana za svinje der Saufras (tudi figurativno)
    lov na divje svinje die Saujagd

    2. živalstvo, zoologija das Schwein (divja Wildschwein, domača Hausschwein, bradata Bartschwein, pritlikava Zwergwildschwein, progasta Bindenschwein)
    gozdna svinja velikanka živalstvo, zoologija das Riesenwaldschwein
    čopičasta svinja živalstvo, zoologija das Pinsel(ohr)schwein
    svinja popkarica živalstvo, zoologija (pekari) das Nabelschwein
    povodna svinja živalstvo, zoologija das [Flußschwein] Flussschwein
    morska svinja živalstvo, zoologija ➞ → svinjek (hrbtoplavutni)
    svinja bradavičarka živalstvo, zoologija das Warzenschwein

    3. figurativno psovka: der Saukerl, das Arschloch, der Hund, (umazanec) die Drecksau, der Dreckskerl, das Dreckschwein, der Mistkerl

    4. tehnika (nasedlina) die Sau
    |
    figurativno delati s čim kot svinja z mehom arg in (etwas) hausen
    metati bisere svinjam Perlen vor die Säue werfen
  • svínja zoologija sow; swine; (za zakol) hog

    divja svínja boar
    morska svínja porpoise, dolphin; figurativno (lump) swine, hog, filthy (ali dirty) person, mean fellow
    svínj! (figurativno) (filthy) swine!
    hrana za svínje pig food, food for pigs, pigswill
    lov na divje svínje boar hunt
  • svobod|a [ô] ženski spol (-e …) die Freiheit; za delovanje: der Spielraum; za mišljenje, delovanje ipd.: der Freiraum
    svoboda gibanja pravo die Freizügigkeit
    -freiheit (norcem priznana Narrenfreiheit, duha Geistesfreiheit, gibanja Bewegungsfreiheit, govora Redefreiheit, informiranja Informationsfreiheit, izbire Wahlfreiheit, misli Denkfreiheit, Gedankenfreiheit, mišljenja Gesinnungsfreiheit, Meinungsfreiheit, obrti Gewerbefreiheit, odločanja Entscheidungsfreiheit, poučevanja znanstvenih doktrin Lehrfreiheit, tiska Druckfreiheit, Pressefreiheit, trgovanja Handelsfreiheit, umetnosti Kunstfreiheit, veroizpovedi Religionsfreiheit, Glaubensfreiheit, vesti Gewissensfreiheit, volje Willensfreiheit, za delovanje Handlungsfreiheit, Ellbogenfreiheit, zborovanja Versammlungsfreiheit, združevanja Vereinsfreiheit, Vereinigungsfreiheit)
    umetniška svoboda künstlerische Freiheit
    … svobode Freiheits-
    (ideja der Freiheitsgedanke, kip die Freiheitsstatue, občutek das Freiheitsgefühl)
    dati svobodo komu (jemanden) freigeben
    pustiti dovolj svobode genug Freiheit/Freiräume lassen, (jemandem) eine lange Leine lassen
    pustiti na svobodo freilassen
    potreba po svobodi das Freiheitsbedürfnis, der Freiheitsdrang
    boj za svobodo der Freiheitskampf
    borec za svobodo der Freiheitskämpfer, der Freiheitsheld
  • svobôda freedom; liberty; (neodvisnost) independence

    svobôda govora in združevanja freedom of speech and assembly
    svobôda govora freedom of speech
    svobôda tiska freedom of the press
    svobôda vestí liberty of consience
    svobôda morij freedom of the seas
    osebna svobôda individual liberty
    pesniška svobôda poetic licence
    politična svobôda political liberty
    boj, vojna za svobôdo struggle for liberty
    želja (žeja) po svobôdi desire (thirst) for liberty (ali independence)
    verska svobôda religious freedom
    državljanska svobôda civil liberty
    svobôda opredelitve freedom of choice
    boriti se za svobôdo to fight for freedom
    biti na svobôdi (prostosti) to be at liberty, to be at large
    izpustiti na svobôdo to set at liberty, to set free
    dobiti, doseči svobôdo to gain, to obtain liberty (ali freedom)
    izpustiti na svobôdo (prostost) proti kavciji to release on bail
    biti na svobôdi proti kavciji to be out on bail
    boriti se za svobôdo misli to struggle (ali to fight) for freedom of thought
  • svobôda (-e) f libertà;
    osebna svoboda libertà individuale
    politična, verska svoboda libertà politica, religiosa
    hist. svoboda, enakost, bratstvo libertà, uguaglianza, fratellanza
    svoboda človekove volje libero arbitrio
    svoboda misli, govora, združevanja libertà di pensiero, di parola, di associazione
    moralna, spolna svoboda libertà morale, sessuale
    ohraniti, braniti, izgubiti svobodo conservare, difendere, perdere la libertà
    zlorabljati svobodo abusare della libertà
    boriti se, pasti za svobodo lottare, cadere per la libertà
    puščati preveč svobode otroku lasciare troppa libertà al bambino
    filoz. absolutna svoboda libertà assoluta
    lit. pesniška svoboda licenza poetica
    jur. pogodbena svoboda libertà contrattuale
  • svobôda libertad f

    s (polno) svobodo con toda libertad
    svoboda besede libertad de (la) palabra
    svoboda mórij libertad de los mares
    svoboda gibanja (delovanja) libertad de movimiento (de acción)
    osebna svoboda libertad personal, libertad individual
    pesniška svoboda licencia f poética
    tiskovna svoboda libertad de prensa (ali de imprenta)
    svoboda vesti libertad de conciencia
    verska svoboda libertad de cultos
    borba za svobodo lucha f por la libertad
    ljubezen do svobode amor m a la libertad
    odvzem osebne svobode (jur) privación f de la libertad individual, (protipraven) secuestro m
    dati komu svobodo dar la libertad a alg
    dati, pustiti komu vso svobodo (fig) dar pleno poder a alg
    imeti polno svobodo za tener plena libertad para
    vzeti komu svobodo privar de la libertad a alg
  • svój -a, -e one's own

    na svój, -a, -e račun on one's own account
    biti sam svój, -a, -e gospodar to be one's own master
    imam svój, -a, -eo hišo I have a house of my own
    oni imajo svój, -a, -eo hišo (pohištvo) they have a house (they have furniture) of their own
    napraviti po svój, -a, -ee to do (something) on one's own
    priti (zopet) na svój, -a, -ee to come into one's own (again)
    vzeti otroka za svój, -a, -eega to adopt a child
    na tihem si svój, -a, -ee misliti o čem to keep one's thoughts (on some subject) to oneself, arhaično to keep one's own counsel about something
    vsak po svój, -a, -ee each (one) in his own way
    vsakemu svój, -a, -ee to each his own, to every man his due
  • svój mon, ton, son, notre, votre, leur ; (poudarjeno) le mien, le tien, le sien, le nôtre, le vôtre, le leur

    svoje dni jadis, autrefois, en son temps, en ce temps-là, familiarno dans le temps
    vsakemu svoje à chacun son compte (ali sa part, son dû)
    jaz imam svojo aktovko na mizi, kje imaš ti svojo? j'ai ma serviette sur la table, où as-tu la tienne?
    biti sam svoj gospod être son propre maître, ne dépendre de personne
    s svojo roko podpisati signer de sa propre main
    (otroka) vzeti za svojega adopter (un enfant)
  • svój (svôja -e)

    A) adj.

    1. (izraža svojino osebka) mio, tuo, suo, nostro, vostro, loro; proprio:
    posodil ti bom svoj avto ti presto la mia auto
    obleci svoj novi plašč mettiti il tuo nuovo cappotto
    obdelovati svojo zemljo lavorare la propria terra

    2. (izraža splošno pripadnost osebku) proprio, suo:
    doseči svoj namen raggiungere il proprio scopo
    šel je v pokoj na svojo željo fu pensionato di sua volontà
    izboljšati svoj položaj migliorare la propria posizione

    3. (izraža sorodstveno, družbeno razmerje do osebka) mio, tuo, suo ecc., proprio:
    razvajati svoje otroke viziare i propri bambini
    ljubiti svojo domovino amare la propria patria
    obiskal bom svoje starše andrò a trovare i miei genitori

    4. (izraža izhajanje od osebka, stalno povezanost z osebkom) mio, tuo ecc. proprio:
    s svojim delom se je vsem prikupil col suo lavoro ha conquistato le simpatie di tutti
    imam svoj stalni prostor pri mizi ho un mio posto fisso a tavola

    5. (izraža ustreznost) mio, tuo ecc., proprio:
    dati, spraviti kaj na svoje mesto mettere qcs. al proprio posto

    6. (izraža posebnost, drugačnost glede na ljudi, stvari iste vrste) mio, tuo ecc., proprio:
    imeti svoj način govorjenja, pisanja avere un proprio modo di parlare, di scrivere
    imel je svojo držo aveva un suo portamento

    7. pog. (izraža približnost) un, su:
    sod drži svojih sto litrov la botte conterrà un cento litri
    mož ima svojih sedemdeset let sarà sulla settantina

    8. (poudarja besedo, ki se nanjo nanaša) suo:
    kriza je dosegla svoj vrh la crisi raggiunse il suo apice
    program ima svoje slabe strani il programma ha dei lati deboli

    9. za svojo osebo (izraža omejitev) quanto a me, a te, a lui, a lei...; per me, per te, per lui ecc.:
    za svojo osebo priznam, da mi je vseeno per me fa lo stesso
    trener je bil sam za svojo osebo prepričan, da bodo zmagali quanto all'allenatore, era convinto che avrebbero vinto

    10. sam svoj (neodvisen, samostojen) libero, indipendente:
    biti sam svoj gospodar essere padroni di sé
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    svoj čas, svoje čase una volta, prima
    imeti svoj dan essere in gran forma, avere successo
    ne videti česa še svoj živi dan non aver visto mai qcs.
    biti vreden svojega denarja avere un prezzo conveniente; pren. valere oro (più dell'oro)
    priti k svojim andare dai parenti, andare a trovare i familiari
    izreči svoj ne respingere, rifiutare
    bibl., pren. v potu svojega obraza si služi kruh si guadagna il pane col sudore della sua fronte
    pren. znati o pravem času pristaviti svoj piskrček saper trovare il proprio tornaconto
    pren. biti pravi otrok svoje dobe essere figlio del proprio tempo
    pren. ne moči iz svoje kože non poter cambiar pelle
    pren. vsaka stvar ima svoje meje per ogni cosa ci sono dei limiti
    pren. stvari gredo svojo pot la faccenda procede bene, normale
    delati na svojo roko fare di testa propria, a insaputa o senza il consenso degli altri
    pren. vzeti stvari v svoje roke fare da sé, decidere da soli
    pren. ne kazati svojih let portare bene gli anni
    pren. hoditi svoja pota andare per la propria strada
    živeti po svoje vivere a modo proprio

    B) svój (svôja -e) m, f, n pren.
    dajati vsakemu svoje dare a ognuno ciò che gli spetta (il suo)
    pren. vedno gnati svojo non sentir ragione
    dobiti svoje avere ciò che si merita
    odsedeti svoje scontare la pena
    žganje je kmalu opravilo svoje i fumi dell'alcol si fecero presto sentire; il bere lo portò presto alla tomba
    naj le pride, da mu povem svoje ben venga, così gli dico quel che si merita
    pog. odsedeti svoje (svojo kazen) scontare la pena
    dekle že ima svojega (fanta) la ragazza l'ha già il fidanzato
    biti pri svojih stare con (propri) familiari
  • svój (za 3. osebo) su , (poudarjeno) suyo

    on (ona) ljubi svojo mater él (ella) quiere (ama) a su madre
    biti sam svoj gospod no depender de nadie
    (otroka) vzeti za svojega adoptar, prohijar
    vsakemu svoje a cada uno (ali a cada cual) lo suyo
  • svojeglav pridevnik
    1. (o uporniški osebi ali dejanju) ▸ önfejű, makacs, csökönyös
    svojeglav najstnik ▸ önfejű tinédzser
    svojeglavo obnašanje ▸ csökönyös viselkedés
    svojeglav značaj ▸ makacs jellem
    svojeglava osebnost ▸ makacs személyiség
    svojeglav zvezdnik ▸ önfejű sztár
    svojeglavo vedenje ▸ önfejű viselkedés
    Naši sodniki so včasih res precej svojeglavi. ▸ A bíráink elég önfejűek tudnak lenni.
    Najstniki so precej muhasti in svojeglavi. ▸ A tizenévesek meglehetősen szeszélyesek és önfejűek.
    Jose Mourinho ima rad rahlo svojeglave in samozavestne nogometaše. ▸ José Mourinho szereti a kissé önfejű és magabiztos játékosokat.

    2. (kar je težko nadzirati) ▸ öntörvényű
    Ja, hrbtenica je zapletena in svojeglava zadeva. ▸ Igen, a gerinc egy összetett és öntörvényű dolog.
    Sodobni avtomobili sicer veljajo za dokaj zanesljive, a vendar je tudi tehnika lahko zelo svojeglava. ▸ Bár a modern autók meglehetősen megbízhatónak számítanak, a technológia is nagyon öntörvényű lehet.