Franja

seaward [sí:wə:d]

1. samostalnik
smer (stran obrnjena) proti morju

to fly to the seaward bežati k, proti morju

2. pridevnik
obrnjen k morju; ki gleda, teče proti morju; ki plove na (odprto) morje

sea-way [sí:wei] samostalnik
morska pot; ladijska linija; odprto morje; kanal na kopnem za čezoceanske ladje

secentesco agg. (m pl. -chi)

1. ki se nanaša na sedemnajsto stoletje

2. lit. ki se nanaša na italijanski seicento

3. ekst. baročen, pompozen; preciozen, izumetničen, afektiran

secentistico agg. (m pl. -ci)

1. ki se nanaša na sedemnajsto stoletje

2. umet., lit. ki se nanaša na italijanski seicento

3. ekst. baročen, pompozen; preciozen, izumetničen, afektiran (izražanje)

sē-cernō -ere -crēvī -crētum (sē in cernere)

1. ločiti (ločevati), izločíti, izlóčiti (izlóčati, izločeváti), odločiti (odločevati), odbráti (odbírati) (naspr. cōnfundere): arietes VARR., terras ac mare totum LUCR., piae secrevit litora genti H., sparsosque sine ordine flores secernunt calathis (v košaricah) O., patres centum denos secrevit in orbes O., animo iuncti secernimur undis O., nihil (sc. praedae) in publicum (za državno zakladnico) secernendo L.; s praep.: secernant se a bonis CI., secrevit ab aëre caelum O., a terris altum secernere caelum LUCR., inermes ab armatis L., militem a populo SUET., liquor (= fretum Gaditanum) secerni Europen ab Afro H., secreti ab aliis ad tribunos adducuntur L., mares a feminis secreti VARR.; redkeje z e(x): quod e grege se imperatorum ... secrevisset L., e praetextatis compluribus ... unum secrevisse SUET., monile ... ex omni gaza secreverat SUET.; pesn. s samim abl.: me gelidum nemus Nympharumque leves cum Satyris chori secernunt populo H.

2. metaf.
a) ločiti (ločevati), izločíti, izlóčiti (izlóčati, izločeváti), odtégniti, odtegníti (odtegováti, odtézati) koga ali kaj čemu, od česa, rešiti (reševati), osvoboditi (osvobajati) koga ali kaj česa: Q., SUET. idr., hosce ego homines excipio et secerno libenter CI., venustas et pulchritudo corporis secerni non potest a valetudine CI., secernere animum a corpore CI., sua a publicis consiliis L.; pesn. s samim abl.: publica privatis, sacra profanis H.
b) occ. α) zavračajoč, odklanjajoč izločíti, izlóčiti (izlóčati, izločeváti), zavrniti (zavračati), odkloniti (odklanjati): frugalissimum quemque CI. EP., neque secrevit in iudicibus legendis amicos meos CI., contraria non fugere, sed quasi secernere CI., cum Tiberio auctore secerni minus idoneos senatores ... placuisset SUET. β) razločiti (razločati, razločevati): beluae secernunt pestifera a salutaribus CI., secerni ... blandus amicus a vero ... potest CI.; pesn. s samim abl.: iusto secernere iniquum H. – Od tod adj. pt. pf. sēcrētus 3

1. (povsem, čisto) ločen, oddaljen, poseben: VARR. idr., sphaera ab aetheria coniunctione secreta CI., secretum imperium habere L., arva ... quae bello clari secreta frequentant V., videres stridere secreta divisos aure susurros H. šepetanje na razne strani v uho, ki ga je nastavljal sosed sosedu; occ. poseben = izbran, izboren, odbran, uglajen, izvrsten, redek: figurae secretae et extra vulgarem usum positae Q., lingua secretior Q.

2. odstranjen, samoten, sam, na samem se nahajajoč (bivajoč), osamel, odljuden: secreti ad fluminis undam V., pars secreta domus O., silva, montes O., colles T., locus Q., secretissimus locus PETR., secreta petit loca H. kraje samote, secretum iter H., quies MART., vacuis porticibus secretus agitat T., secretissimus homo SEN. PH., est aliquis ex secretis studiis fructus Q., secreta contentio PLIN. IUN.; enalaga: secretae Troades in actā flebant V. na samotni obali.

3. metaf.
a) skriven, tajen, skrivnosten: MART., FL., sermo L., T., colloquia L., secretas advocat artes O. čarovne umetnosti, čare, čarovnije, carmina LUCAN. sibilske, litterae Q., libidines T., libertus ex secretioribus ministeriis T. izmed tajnih svetovalcev ali zaupnikov; predik. nam. adv. (ki ga uporablja slovenščina): tu secreta pyram erige V.; tako tudi secretam garrit in aurem PERS.; adv. sēcrētē na skrivaj (naskrivaj), na skrivnem, skrivoma, tajno: TERT. idr., secrete aut publice AUG.
b) z abl. ali gen. utrpevajoč kaj, pogrešajoč kaj, ne imajoč česa, brez česa: secreta cibo natura animantum LUCR., corpora secreta teporis LUCR. – Od tod subst. sēcrētum -ī, n

1. ločenost, oddaljenost, odmaknjenost, umaknjenost, samota, samoten (odljuden, odmaknjen) kraj: PLIN., Q. idr., secreti longi causa O., secreta nemorum O. oddaljeni gozdovi, horrendae secreta Sibyllae V. samotna votlina (duplina, duplja), ipsa ego te in secreta senis ducam V., se a vulgo ... in secreta remorant H., secretiora Germaniae T. bolj oddaljeni (bolj odmaknjeni) deli, in secretum aliquem abducere L. ali seducere PH. na stran, vstran, nemora et luci et secretum ipsum T. samotnost (samota) sama, dulce secretum PLIN. IUN., ambigua secreta T. dvojni, dvoumni shodi, secretum petit PH. želi si samote; toda secretum petere tudi = zahtevati tajen pogovor s kom (da ti kdo prisluhne na samem), hoteti govoriti s kom na samem: illuc me persecretus secretum petit PLIN. IUN., petito secreto futura aperit T., secretum petenti non nisi adhibito filio dedit SUET., crebra cum amicis secreta habere T. tajne pogovore; in secreto L., CU. na skrivnem, na skrivaj (naskrivaj), skrivoma, tajno; od tod adv. abl. sēcrētō na stran, ob strani, vstran, na skrivnem, (na) skrivaj, tajno, posebej, (le) med dvema, na štiri oči (naspr. palam): PLIN. IUN., IUST. idr., secreto fores te huc seduxi PL., concilio dimisso ... secreto (in occulto) de ... salute cum eo agere C., posebej (na skrivnem), laudatum ... pro contione Iugurtham in praetorium abduxit ibique secreto monuit, ut ... S., secreto narrare CI., colloqui C., L., perconctari L., agitare T., secreto velle te loqui aiebas H., de quibus suo loco dicam secretius COL. nekoliko bolj posebej, consilia secreto ab aliis coquebant L. ločeni od drugih, dicebat ... non palam, sed secretius AUG., quae (sc. inflatio) ventrem interdum cum sono exonerat, interdum secretius SEN. PH. precej brezglasno (tiho).

2. skrivnost, skrivnostnost, tajnost, skrivnostno (tajno) početje (ravnanje, opravilo, opravljanje česa), skriven opravek, skrita vršitev, skrito opravljanje (izvrševanje) česa: legem dederat, sua ne secreta viderent O., nulla lex iubet amicorum secreta non eloqui SEN. PH., animi secreta proferre PLIN., uxor omnis secreti capacissima PLIN. IUN., secreta quoque eius corruptā uxore prodebantur T., secreta patris mitigare T. secretum membrorum AMM. sramna mesta (erogene cone) na telesu; occ. pl. sēcrēta -ōrum, n
a) tajne listine, tajni spisi: in secretis eius reperti sunt duo libelli SUET.
b) tajne umetnosti, tajni čari, tajnosti, skrivnosti, skrivne čarovnije: qui secretiore quaedam se nosse confingit AMM.

sēcēssiō -ōnis, f (sēcēdere)

1. odhajanje, odhod vstran, na samo (poseb. na posvet), ločitev, oddaljitev, umik, umikanje, umaknitev, odstop, odstopitev, odstopanje, osamitev, izolacija, secesíja: CU. idr., milites secessionem faciunt C. se zbirajo (v krdela), primores secessione facta ... eodem (= in ignem) plerique semet ipsi praecipitaverunt L. umaknivši se, odstranivši se (na posvet), secessiones subscriptorum CI.

2. occ. politična ločitev, politična osamitev, izselitev, preselitev: VARR. idr., populi C., secessiones plebei CI., secessionem tu illam existimasti, non bellum CI., maiores nostri ... bis per secessionem armati Aventinum occupavere S., frequentior fama est ... in Aventinum secessionem factam esse L., secessio ab decemviris facta est L.

sechsjährlich na šest let, vsakih šest let

sechsmonatlich šestmesečno, na šest mesecev

sechsstündlich na šest ur

sechstäglich na šest dni, vsakih šest dni

sechswöchentlich na šest tednov

second² [sékənd]

1. pridevnik
drugi (po vrsti); sledeči; drugoten, drugorazreden, drugovrsten, slabši, podrejen, postranski; že rabljen; neizviren, posnet, imitiran; izveden, izpeljan

at second hand iz druge roke, antikvarično; po slišanju, iz nezanesljivih virov
every second day vsak drugi dan
in the second place na drugem mestu, drugič
upon second day vsak drugi dan
in the second place na drugem mestu, drugič
upon second thoughts po ponovnem premisleku
a second time še enkrat, ponovno
second to none za nikomer ne zaostajajoč, neprekosljiv, nedosegljiv, nedosežen
the second (eliptično) drugi (dan) (v mesecu)
second cabin kabina 2. razreda
second Chamber Zgornji dom (parlamenta)
second lieutenant podporočnik
second mate navtika drugi častnik (na ladji)
a second Napoleon figurativno drugi Napoleon
second papers ameriško končna prošnja doseljencev za ameriško državljanstvo
a second self drugi jaz
second storey ameriško prvo nadstropje (v Angliji the first floor)
second volin druga violina
second wind sleng, figurativno vrnitev moči
to be second to none za nikomer ne zaostajati
to be in one's second childhood zopet se pootročiti (v starosti)
to come off second best biti premagan, kratko potegniti
to get one's second wind pogovorno priti zopet k sebi
to have information at second hand imeti informacije iz druge (posredne) roke
to play second fiddle figurativno biti v podrejenem položaju
to take second place biti drugi, zavzeti drugo mesto

2. prislov
na drugem mestu

to come second priti kot drugi skozi cilj, biti drugi

secondary² [sékəndəri] samostalnik
namestnik; zastopnik; delegat; poduradnik, podrejenec; nekaj postranskega, podrejenega
astronomija satelit, trabant
zoologija pero, ki raste na drugem sklepu krila; zadajšnje krilo (žuželke)
ameriško, šport nogometni igralec v drugi vrsti

secondement [s(ə)gɔ̃dmɑ̃] adverbe drugič, na drugem mestu

seconder [s(ə)gɔ̃de] verbe transitif podpirati, iti na roko, pomagati (quelqu'un komu); sekundirati, držati štreno (quelqu'un komu); biti ugoden (quelqu'un za koga)

il est secondé par les circonstances okoliščine so zanj ugodne
seconder les desseins de quelqu'un podpirati namere kake osebe

second hand [sékənd hænd] samostalnik
sekundni kazalec na uri
figurativno posrednik, pomagač, pomočnik

at second hand po posredništvu

secondly [sékəndli] prislov
drugič, na drugem mestu, v drugi vrsti, nadalje

secondo²

A) prep.

1. po, v skladu s čim, v smeri:
agire secondo coscienza delati po vesti
vivere secondo natura živeti v skladu z naravo

2. po, v skladu, glede na:
secondo me, te, lui, noi po mojem, tvojem, njegovem, našem
Vangelo secondo Matteo Matejev evangelij
premiare uno secondo il merito nagraditi koga po zaslugah, kakor zasluži
comportarsi secondo le circostanze ravnati se v skladu z okoliščinami

B) cong. kakor, kot:
secondo si dice, sarà un'annata fredda kakor pravijo, bo mrzlo leto

secoureur [səkurœr] masculin pomagač, pomagalec, kdor pomaga, priskoči na pomoč

secourir* [səkurir] verbe transitif pomagati (quelqu'un komu), priti na pomoč; podpirati; lajšati

secourir quelqu'un contre un ennemi pomagati komu proti sovražniku
secourir les misères lajšati bedo