Franja

collūsiō -ōnis, f (collūdere) skrivno (varljivo) sporazumljenje, skriven (varljiv) sporazum; abs.: per collusionem Sen. rh., Paul. (Dig.); s praep.: tuorum comitum … c. cum decumanis Ci., c. inter raptae patrem et raptorem Sen. rh., inter virum et uxorem Ap.

collūsor (conlūsor) -ōris, m (col-, conlūdere)

1.
a) dečkov soigralec: Plin. iun., Iuv.
b) soigralec pri slepi igri (alea): Suet., Ulp. (Dig.), Licinium Denticulum, de alea condemnatum, conlusorem suum, restituit Ci.

2. pren. kdor se skrivaj sporazumeva s kom v škodo tretjemu, sotovariš pri prevari: Cod. Th.

collȳris -idis, f (gr. κολλυρίς)

1. kruhek: Eccl.

2. kolirida, ženski naglavni nakit: Tert.

3. kolirida, bot., tudi malva erratica: Ap. h.

4. riba trska: Plin. (tudi s soobl. collȳrus -ī, m).

colmar prenapolniti, nakopičiti, napolniti (de z)

colmar de honores obsuti s častmi

colōnia -ae, f (colōnus)

1. kmetija, pristava, zakupno (v zakup vzeto) zemljišče ali posestvo: Paul. (Dig.), vilicus coloniae suae terminos egredi non debet Col., villae vel aliae coloniae Ulp. (Dig.).

2. naselbina, naselje, selišče: L., Cu. idr., ne in Ianiculo coloniam constituatis Ci., decemviri colonos deducant in colonias Ci., (Cimon Amphipolim) decem milia Atheniensium in coloniam misit N. kot naselnike, da bi se naselili; šalj. bivališče, stanišče: ut commutet coloniam Pl., ut importem in coloniam hunc auspicio commeatum Pl.; Pseudolum facere ut det nomen ad Molas (gen.) coloniam Pl. da se mora dati vpisati za naselnika pri Moli (mlinski boginji) = da bo za kazen poslan v mlin.

3. met. naselniki, naseljenstvo: coloniam mittere in locum Ci., colonias deducere novas Ci. novo množico izseljencev (s Kapitolijskega griča) peljati = novo naselbino ustanoviti. Od tod pogosto kot mestno ime Colōnia -ae, f Kolonija; poseb. Colōnia Agrippinēnsis ob Renu, Agripinska Kolonija (zdaj Köln): T.

color, st.lat. colōs, -ōris, m

1. barva, šara: albus, niger Ci., Lucr., caeruleus C., ater O., Plin., fuscus O., liquidus H., purpureus Vitr., Lucr., V. idr., scuta … lectissimis coloribus distinguunt T., Iris mille trahens adverso sole colores V., quo (astro) duceret … uva colorem V. naj se barva; barva = barvilo: colorem bibere, accipere Plin. (o volni ipd.), colorem (colores) ducere, perhibere Sen. ph., colores terere Plin., regionis natura … colorum ferax Fl.

2. occ.
a) barva lica, polt, ten: L., Tib., Fr., verus Ter., fucatus H., egregius, suavis Ci., colos ei exsanguis S. bleda, crebra coloris mutatio Ci., mutare colorem Cu., Q. ali colores H. ali colorem vertere Sen. ph. barvo (barve) spreminjati, naspr. colorem obtinere Pl., toda colorem mutare Sen. rh. pobledevati (od vztrajnega učenja), sine colore adstitit Ci. obledel, tales virgo dabat ore colores V. tako je spreminjala barvo obraza, color non mansit ei V., color excĭdit O. je izginila, colorem perdere O., non sui coloris esse Petr.; preg.: homo nulli coloris Pl. popolnoma neznan človek; pren.: ac ne carmen quidem sani coloris enituit Petr. in niti pesništvu ni ostala zdrava svežina; beseda s polnim pomenom = sveža barva, svežina: robur et colos L., nimium ne crede colori V. svežemu licu = lepoti, abiit corpusque colorque O.
b) pl. colores lepota cvetličnih barv: lilia per varios lucent … colores Val. Fl.; met. v čudovitih barvah bleščeče se cvetje: aspice, quo submittat humus formosa colores Pr.
c) barva = lesk, sijaj: nullus argento color est avaris abdito terris H.

3. pren. barva =
a) lice, videz, zunanja kakovost, zunanjost, stanje, položaj: Stat., amisimus … etiam colorem et speciem pristinam civitatis Ci. ep., colorem ducere Q. navzeti se barve, pridobiti si zunanjost, novimus quosdam, qui … ne colorem quidem (philosophorum) duxerint Sen. ph. ki se niso nič naučili (od filozofov), captivi colore transivit Gell. na videz kot jetnik, quisquis erit vitae color H. življenjski položaj, omnis Aristippum decuit color H. vsaka barva je Aristipu pristajala = Aristip se je znašel v vsakem položaju, c. tertius (hominum) Sen. ph. zvrst.
b) poseb. α) (o govoru) barvitost, kolorit, značaj govora, slog = način (zvrst) sloga: habitum orationis etiam et quasi colorem aliquem requiritis Ci., urbanitatis c. Ci. olikan ton, c. tragicus H., orationis antiquae Sen. rh., totus dicendi ali actionis c. Q.; tudi poživljajoča barvitost, lepota, okrasek govora: flos et c. (pigmentorum) Ci. β) lepšanje, lepotilo: Sen. rh., Dig., Cod. Th., dare colorem turpibus rebus Q. lepšati … stvari, dic aliquem colorem Iuv.

colour¹ ameriško color [kʌ́lə] samostalnik
barva, odtenek; barva kože, pigment; kolorit; rdečica; videz
figurativno pretveza, maska
množina zastava; ton, prizvok

to be in colours imeti na sebi pisano obleko
colour bar rasna segregacija; diskriminacija
to change colour prebledeti, zardeti
to come off with flying colours zmagati na vsej črti
to come out of one's true colour pokazati svoj pravi značaj
to desert the colours dezertirati
to feel (ali be) off colour slabo se počutiti
to fly false colours varati pod krinko poštenosti
fast colour obstojna barva
fugitive colour nestalna barva
to give colour to s.th. poživiti, opravičiti kaj; dati videz resničnosti
to join the colours iti služit vojake
high colour rdeča polt
to hoist the colours izobesiti zastavo
to lay on the colours too thickly pretiravati
to lend colour to s.th. poživiti kaj
colour line črta, ki strogo deli belce od črncev
to lose colour prebledeti
to nail one's colours to the mast neomajno vztrajati pri svoji odločitvi
to paint in bright colours biti optimist
to put a false colour on napačno razložiti
to see the colour of s.o.'s money dobiti od koga denar
to see things in their true colour videti stvari v pravi luči
to stick to one's colours držati se svojih načel, ravnati po svojih načelih
to strike (ali lower) one's colours vdati, ukloniti se
to take one's colour from s.o. posnemati koga
to serve with the colours služiti v vojski
under colour of s.th. pod krinko česa
to wear s.o.'s colours biti privrženec koga
to sail under false colours pretvarjati se, biti licemerec
man (woman) of colour človek, ki ni belec

cōlum¹ -ī, n (menda sor. s caulae) cedilo, cedilnik, precejalnik: Ca., V., Col., Plin., Mart., Ap.; pesn. pren. vrša: Aus.

columna -ae, f (prim. celsus)

I.

1. steber, stolp (kot podpornik ali okras poslopja): V., H., Vitr. idr., lapidea Varr., ahenea, marmorea Ci., lignea L., templa innixa columnis O.; šalj.: ecce autem aedificat; columnam mento suffigit suo Pl. o človeku, ki si med premišljevanjem z roko podpira brado; preg.: incurristi amens in columnam Ci. butnil si … z glavo ob zid.

2. occ. prosto stoječ steber,
a) častni steber, obelisk: α) c. Maenii Plin., nav. c. Maenia ali samo columna Ci., Plin., Porph. Menijev steber, postavljen l. 338 na rimskem forumu na čast Gaju Meniju, ki je z L. Furijem Kamilom premagal Latine; ob tem stebru so izrekali svoje sodbe tresviri capitales zločincem in dolžnikom, ki so zamujali s plačilom: ad columnam Maeniam reus Ci., od tod: ne ad columnam adhaeresceret Ci. da ne bi obvisel ob (Menijevem) stebru = da bi odšel brez sramote, ad columnam pervenire Ci. β) columna rostrāta z ladijskimi rilci okrašeni steber, postavljen na čast Gaju Duiliju, ki je l. 260 premagal Kartažane v pomorski bitki pri Milah: Q. γ) columna Iulii Caesaris: Ci., Suet.
b) knjižni steber, na katerem so založniki naznanjali prodajana ali pravkar izšla dela: mediocribus esse poëtis … non concessere columnae H.
c) geogr. ime α) Herculis columnae Herkulova stebra (= predgorji Calpe v Evropi in Abyla v Afriki) ob Gadskem prelivu (gibraltarski morski ožini): Cu., Mel., Plin.; imenujeta se tudi Gaditanae columnae Gadska stebra: Ap.; pesn. po analogiji Protei columnae Protejeva stebra = otok Faros in egiptovska obala, obenem = vzhodne meje sveta: V. β) superesse adhuc Herculis columnas fama vulgavit T. (Germ. 34) = Sund med Dansko in Švedsko (ali pa Irminov stolp ali morske čeri po drugih). γ) c. Rhegia Regijski steber = skrajni jugozahodni italski rt pri Regiju: Mel., Plin.

3. pren. steber = podpora, zaslomba: ne … proruas stantem columnam H. trdno stoječega stebra moči (= Avgusta), te, columnam virtutum Sid., esto columna tu piis semper et ancora nobis Paul. Nol. —

II. pren. o stebrastih stvareh,

1. steber: c. ignis Sen. ph., Hier., Vulg. ognjeni steber, c. nubis Ambr., Vulg. oblačni steber, c. ignis et nubis Vulg., c. fumi Vulg. dimni steber.

2. vodni stolp, vodna troba, morski smrk: Plin., in mare de caelo tamquam demissa columna Lucr.

3. moško spolovilo: Mart. (VI, 49, 3 in XI, 51, 1).

4. c. narium nosnica = nosna kost: Isid.

colus¹ -ūs, f in colus -ī, f, poseb. v abl. sg. colō in acc. pl. colōs (menda sor. s κλώϑω, κλώσκω predem)

1. preslica: Cat., Tib., Pr. idr., quando ad me venis cum tuo colo et lanā? Opimius ap. Ci., colus et fusus O., Plin., colo vitam tolerare V., colūs vacuare Sid. poet.; kot pridevek Parkam, ki predejo niti življenja: O., Stat., Fr.

2. met. nit volne: coli, quas indoctae nevere manus Sen. tr.; nit življenja: rumpere supremas colos Val. Fl.

Opomba: Masc.: O., Cat., Pr., Amm.

Comāna -ōrum, n (Κόμανα) Komane,

1. Comāna Pontica (Κόμανα τὰ Ποντικά) Pontske Komane, bogato pontsko mesto s svetiščem Artemide Tavrske, ki ga je postavil Orest: Auct. b. Alx., Plin.

2. Comāna Chrysē (Κόμανα Χρυσῆ) Zlate Komane (El Bostan), mesto v kapadoški Kataoniji, prav tako s svetiščem Artemide Tavrske, ki ga je baje postavil Orest: Auct. b. Alx., Plin. Od tod preb. Comānēnsēs -ium, m Komanci: Cod. I.

comandita ženski spol

sociedad en comandita (S. en C.) komanditna družba

comāns -antis (coma)

1. lasat, dlakav, kosmat: Stat., Sil., Gell., colla equorum V. grivati, saetae (hircorum), tori (leonis) V., crista V., galea V. s konjskim repom okrašena, stella O. repatica (prim. gr. κομήτης), astro comantes Tyndaridae Val. Fl. zvezdolasa (o plamenčkih na njunih glavah), c. folia Plin.

2. pren. listnat, poln listja: caules V., sera (acc. neutr. pl. serō) comans narcissus V. poznolisten = kasno zelen, silva Stat.

comb¹ [koum] samostalnik
glavnik; greben; satovje
tehnično brdo, gradaše

to cut s.o.'s comb pristriči komu peruti
to set up one's comb napihovati, šopiriti se, domišljati si

comb² [koum]

1. prehodni glagol
česati, počesati; mikati (lan); iskati, stikati, preiskati, prečesati; grebenati

2. neprehodni glagol
lomiti se (valovi)

to comb s.o.'s hair for him ošteti koga, brati mu levite
to comb s.o.'s hair the wrong way pripovedovati ali delati komu neprijetnosti

combattimento m

1. boj, borba; spopad:
combattimento corpo a corpo boj prsi v prsi, borba mož na moža

2. šport srečanje, borba:
mettere fuori combattimento izločiti iz boja (tudi pren.);
vincere per fuori combattimento tecnico zmagati s tehničnim knokavtom

combattre* [kɔ̃batr] verbe intransitif, verbe transitif bojevati se; boriti se; prepirati se; pobijati, skušati obvladati

en état de combattre v bojnem stanju
combattre l'ennemi, l'incendie, une épidémie boriti se proti sovražniku, požaru, epidemiji
combattre un projet de loi pobijati, nasprotovati zakonskemu načrtu
combattre en soi même (figuré) biti neodločen, ne se moči odločiti
combattre de quelque chose avec quelqu'un tekmovati s kom v čem
se combattre bojevati se; prepirati se med seboj

combibō -ere -bibī (—)

1. intr. piti z drugimi: Sen. ph.

2. trans. vpi(ja)ti, vsesa(va)ti, posrka(va)ti, vsrka(va)ti, vase potegniti (vleči), požreti (požirati): Ca., Col., Plin., Stat., Mart., corpore c. venenum H., combibit ara cruorem O. popije, combibitur (fluvius terrā) O., cogor lacrimas combibere ipse meas O. svoje solze požirati = skrivaj se jokati; s proleptičnim obj.: combibit os maculas O. posrka tekočino in dobi madeže; pren. = navze(ma)ti se česa, temeljito preučiti (preučevati) kaj: quas artes (puer) si, dum est tener, combiberit Ci., c. illapsos per viscera luxus Sil.

combinare

A) v. tr. (pres. combino)

1. sestaviti, sestavljati; združiti, združevati; spojiti, spajati:
non combinare il pranzo con la cena pren. bedno živeti, komaj loviti konec s koncem

2. kem. spojiti, spajati

3. skleniti, sklepati; organizirati:
combinare un affare skleniti posel

4. pog. storiti, narediti:
combinare guai, pasticci; combinarne di tutti i colori pren. kaj skuhati, skuhati jo
l'hai combinata grossa! lepo godljo si napravil, lepo kašo si skuhal!
non combinare nulla brez haska se truditi

B) v. intr. ujemati se (tudi pren.)

C) ➞ combinarsi v. rifl. (pres. mi combino)

1. kem. (skupaj) reagirati

2. dogovoriti, dogovarjati se

combler [kɔ̃ble] verbe transitif prenapolniti; zasuti, napolniti (jarek, vrzel), figuré kronati (kaj); izravnati, (po)kriti (un déficit deficit); izpolniti (želje)

combler quelqu'un de quelque chose obsuti koga s čim
combler une lacune zamašiti, zapolniti vrzel
combler le marché preplaviti tržišče
combler un désir, un espoir izpolniti željo, uresničiti upanje
combler la mesure napraviti mero polno
combler une vacance zasesti prazno (vakantno) mesto
vous me comblez predobri ste z menoj
je suis comblé presrečen sem, zelo sem zadovoljen