Franja

blow³ [blou] poetično neprehodni glagol
cvetenje, cvet

in full blow v polnem razcvetu, cvetoč

blue¹ [blu:] pridevnik
moder, sinji; plemiški (kri); žalosten, potrt, otožen; zvest, stanoviten; mrtvaško bled; učen (ženska)
pogovorno nespodoben; konservativen, torijevski

blue blood plemenitaški rod
blue coat vojak, mornar
blue disease modrikavost kože, cianoza
blue devils potrtost; delirium tremens
in a blue funk živčen, prestrašen
to see through blue glasses črno gledati
blue gum vrsta evkaliptusa
blue joke nespodoben dovtip
blue jeans modre delovne hlače
to look (ali feel) blue zbegan, potrt biti
ameriško blue laws pretirano strogi, puritanski zakoni
Blue Monday zaspani ponedeljek
once in a blue moon redkokdaj
to cry blue murder zagnati krik in vik
blue pencil cenzorjev svinčnik
Blue Peter modra zastava (znak za odhod ladje)
till all is blue neskončno dolgo; do nezavesti (se napiti)
a blue note napačen zvok
blue ribbon visoko odlikovanje; red podveze; znak vzdržnosti
blue rock vrsta goloba
sleng blue ruin slaba vrsta brinjevca
true blue zvest
to turn (ali make) the air blue kvantati, zmerjati
blue water odprto morje

blue² [blu:] samostalnik
modra barva, modrina, sinjina; modrilo
figurativno morje; nebo; modra tkanina ali obleka
britanska angleščina član visokošolske športne reprezentance; konservativec
množina otožnost, potrtost

a bolt from the blue strela z jasnega
to have (a fit of) the blues biti zelo potrt
to give s.o. the blues dolgočasiti koga
in the blue daleč, nedosegljiv
out of the blue ko strela z jasnega
Oxford blue temnomodra barva
Cambridge blue svetlomodra barva
the Blues kraljeva konjeniška garda
the men (ali gentlemen, boys) in blue policaji mornarji, vojaki ameriške federalne vojske
navy blue temnomodra barva
Prussian blue berlinsko modra barva
true blue konservativec
to fire into the blue na slepo streljati

Blut, das, kri; Blut der Reben vino; Ruhig Blut! Mirno kri!; heißes Blut vroča kri; mit Blut beflecken okrvaviti; Blut vergießen prelivati, preliti kri; das Blut steigt in den Kopf, ins Gesicht kri udari v glavo, v obraz; Blut und Wasser schwitzen prestajati hud strah; böses Blut machen zbujati/zbuditi hudo kri; das Blut erstarrt jemandem kri zledeni (komu)

Blutbildung, die, nastajanje krvi; die Blutbildung findet statt in ... kri nastaja v ...

Blüte, die, (-, -en) cvet (tudi Pflanzenkunde), (Blütezeit) cvetenje, in der Blüte v cvetu; (Hautblüte) vzbrst; Geldschein: ponarejen bankovec; figurativ razcvet, cvet

board¹ [bɔ:d] samostalnik
deska, plošča, tablica, tabla; miza; paluba; karton; oskrba; oblast, uprava komisija, ministrstvo
navtika ladijski bok
množina oder

above board odkrito, pošteno
bed of boards pograd
board and lodging hrana in stanovanje
trgovina free on board franko na ladjo
to go on board vkrcati se; ameriško (tudi) vstopiti v vlak
separation from bed and board ločitev od postelje in mize
to go by the board poginiti; biti žrtvovan; izjaloviti se, v vodo pasti
in boards v zaboju
on board na krovu, vkrcan
to be on the board biti v službi
to go on the boards postati poklicni igralec
groaning board miza, ki se šibi; figurativno obilna hrana
to sweep the board odlikovati se, zmagati
navtika to make boards križariti proti vetru
Board of Education ministrstvo za prosveto
Board of Trade ministrstvo za trgovino
Board of Admiralty ministrstvo za mornarico
Road Board ministrstvo za gradnjo in vzdrževanje cest
chess board šahovnica
to put to board dati na hrano
board of examiners izpitna komisija
diving board deska za skok v vodo

boārius (bovārius) 3 (bōs) goveden, goveji, volovji, volovski: forum boarium Varr., L., Val. Max., Plin., T. ali forum bovarium Varr., Ci., L. Volovski trg v Rimu med Velabrom, velikim cirkusom in Tibero: boarium forum Romae dicebatur, quod ibi venderentur boves P. F., prim.: pontibus et magno iuncta est celeberrimo Circo area, quae posito de bove nomen habet O.; arva boaria Pr. (nekateri bovaria) kraj, kjer je bil pozneje veliki cirkus, lappa boaria Plin. neke vrste repinec, volovski repinec.

boat¹ [bout] samostalnik
čoln, barka, ladja, parnik; skledica (v obliki čolna)

to be (ali sail) in the same boat deliti isto usodo
to burn one's boat's zažgati mostove za seboj, onemogočiti si povratek
ferry boat brod
to take boat vkrcati se, odpotovati z ladjo
boat train vlak, ki prevzame potnike z ladje
boat trolley voziček za čoln
folding boat zložljiv čoln
fire boat gasilska ladja
to have an oar in everyone's boat vtikati se v posle vsakogar
pulling (ali rowing) boat čoln na vesla

bob samostalnik
1. tudi v pridevniški rabi (šport) ▸ bobSezona svetovnega pokala v bobu se bo začela decembra letos. ▸ A bob világkupa-sorozat az idei év decemberében kezdődik.
Povezane iztočnice: štirisedežni bob, ženski bob dvosed, bob steza, steza za bob, proga za bob, dvosedežni bob, bob dvosed, bob dvosed

2. (tekmovalne sani) ▸ bobMed potiskanjem bob pospešuje in tekmovalci v določenem zaporedju skočijo vanj. ▸ Indításkor a bobot megtolva gyorsítják fel, amelybe a versenyzők meghatározott sorrendben ugranak be.
Povezane iztočnice: štirisedežni bob, dvosedežni bob

3. Vicia faba (rastlina) ▸ lóbabBob najbolje uspeva na odprtem sončnem mestu. ▸ A lóbab leginkább a nyílt, napos helyeket kedveli.

4. (plod) ▸ lóbabJuho lahko pripravimo s kuhanim svežim bobom ali z bobom iz pločevinke. ▸ A levest elkészíthetjük főtt friss lóbabból vagy konzervlóbabból is.
V mladem zrnu boba je tudi 2,6 mg sladkorjev. ▸ A fiatal lóbabszem akár 2,6 mg cukrot is tartalmazhat.

5. (pecivo) približek prevedka ▸ pampuska
Med pustnim sprevodom sem si privoščil čokoladni krof z vaniljevo kremo, navadnega s čokolado in bob brez marmelade. ▸ A farsangi körmenet alatt bekebeleztem egy vaníliakrémes-csokoládés fánkot, egy sima csokis fánkot és egy pampuskát lekvár nélkül.

bòb¹ (bôba) m

1. bot. (rastlina, plod) fava (Vicia faba):
pren. biti bob ob steno essere inutile, vano
pren. reči bobu bob, popu pop dire pane al pane e vino al vino, chiamare le cose col loro nome
pren. iz boba se izdreti raccapezzarsi
pren. to je bilo takrat, ko je bil še bob v klasju in pšenica v stročju (nelle fiabe) questo non accadde mai

2. caccola

3. bot.
volčji bob lupino (Lupinus)

bóben (-bna) m

1. muz. tamburo; um. tamburo, rocchio;
bobni (v glasbeni skupini) batteria
tolči, udarjati po bobnu battere, suonare il tamburo
veliki boben grancassa
vojaški boben tamburo militare
biti sit ko boben essere sazio, pieno da scoppiare
pren. priti na boben fallire, andare all'asta
pognati, spraviti na boben mandare in fallimento, sperperare

2. (bobnu podoben del stroja) tamburo:
voj. pištola na boben pistola a tamburo
avt. zavorni boben tamburo del freno
elektr. kabelski boben tamburo
teh. mešalni boben tamburo (della betoniera)

bobnati glagol
1. (igrati bobne) ▸ dobol
2. (udarjati) ▸ dobol, kopog, dobogZunaj deževne kaplje enakomerno bobnajo po strehi. ▸ Az esőcseppek egyhangúan kopogtak a tetőn.

3. (veliko govoriti) ▸ szövegelSaj ne kandidiram za sedež v parlamentu, čeprav sem tudi tam že sedel in bobnal. ▸ Hiszen nem indulok a parlamenti választásokon, noha már ültem és szövegeltem ott is.

bobnič samostalnik
1. (del ušesa) ▸ dobhártyaBlizu njega je eksplodirala granata in mu poškodovala bobnič. ▸ A közelében felrobbant gránáttól megsérült a dobhártyája.

2. (del revolverja) ▸ tölténytár
Pri pregledu avtomobila so našli malokalibrski revolver s petimi naboji v bobniču. ▸ A kocsi átvizsgálása során kiskaliberű revolvert találtak, a tölténytárban öt tölténnyel.

bob v steno frazem
(dejavnost, ki ne more uspeti) ▸ falra hányt borsó
Moje pisanje je najbrž "bob v steno" in bo romalo v koš, kajti malo je verjetno, da se bo v vaši hiši našel kdo od vplivnih, ki ga bo dovolj v hlačah, da ta prispevek objavi. ▸ Amit írok, az olyan, mint a falra hányt borsó, és a kukába fog kerülni, mert nem valószínű, hogy lesz olyan befolyásos ember a házuk táján, aki lesz olyan bátor, hogy ezt a cikket publikálja.
Sopomenke: bob ob steno

boca ženski spol usta; gobec, smrček; okus v ustih; odprtina, luknja; ustje (reke); jašek, rov; proviant; ustnik (pri pihalih); vinski duh; blebetač

boca de escorpión opravljivec
boca de espuerta velika, široka usta
boca de fuego puška, strelno orožje
noche oscura como boca de lobo kot smola črna noč
boca de oro izvrsten govornik
boca de riego hidrant; vodovodna pipa
a boca ustno
a boca de invierno ob nastopu zime
a boca de jarro iz neposredne bližine (strel)
a pedir de boca, a qué quieres boca kot srce poželi
boca a boca med štirimi očmi, ustno
boca abajo na trebuhu (ležeč)
boca arriba na hrbtu (ležeč)
de boca en boca od ust do ust, javno
de manos a boca nenadoma, nepričakovano
¡de boca! prazne besede!
¡punto en boca! tiho!
callar la boca molčati
no se le cae de la boca govori vedno (kar naprej) o isti stvari
dice lo que se le viene a la boca na vsa usta pove, (kar misli)
no decir esta boca es mía nobene besede reči
estar pendiente de la boca de uno koga z veliko pozornostjo poslušati
guardar la boca biti zmeren v jedi in pijači; zamolčati, ne izblekniti
hablar por boca de otro delati po navodilih koga drugega
hacer boca zbuditi apetit
la boca se le hace agua sline se mu pocede
írse de boca uiti, pobegniti (konj); nepremišljeno govoriti
mentir con toda la boca v obraz lagati
poner la boca al viento ničesar jesti ne imeti
quitar a uno de la boca a/c komu nekaj z jezika sneti
quitárselo uno de la boca od ust si pritrgati, da drugemu damo
su boca es medida vaša želja je zame ukaz
tener buena boca imeti dober okus (vino)
torcer la boca usta zaviti, namrdniti se, nakremžiti se; nos vihati
traer a. siempre en la boca kar naprej o istem govoriti
en boca cerrada no entra(n) mosca(s) molčati je zlato
por la boca muere el pez škoda človeka spametuje
quien tiene boca, se equivoca motiti se je človeško
traer en bocas a uno koga skozi zobe vleči

bocca f

1. usta; gobec:
respirazione bocca a bocca umetno dihanje (usta na usta)
restare a bocca aperta pren. začuditi se, zazijati
in bocca al lupo! pren. srečno!
ho, mi sento il cuore in bocca pren. srce čutim v grlu (od strahu, razburjenja)
non ricordare dal naso alla bocca pren. imeti kratek spomin
a bocca asciutta tešč, s praznim želodcem
restare a bocca asciutta pren. ostati na cedilu, praznih rok
essere di buona bocca ne biti izbirčen; pren. biti hitro z vsem zadovoljen
rifarsi la bocca popraviti si okus, odstraniti slab okus; pren. popraviti slab vtis
tenere qcn. a bocca dolce pren. laskati, prilizovati se komu
fare la bocca a qcs. pren. navaditi se na kaj
far venire l'acquolina in bocca zbuditi tek; pren. zbuditi željo
togliersi il pane di bocca pren. pritrgovati si od ust, veliko žrtvovati
avere molte bocche da sfamare nahraniti veliko ust
fare a bocca borsa pren. plačati vsak zase
non aprir bocca pren. molčati, ne odpreti ust
chiudere, cucire tappare la bocca pren. zapreti, zamašiti usta, utišati
lodare con la bocca non col cuore pren. hvaliti le z besedami, neiskreno
cavar di bocca izvleči kaj iz ust
essere sulla bocca di tutti biti predmet govoric, dajati se vsem v zobe
passare di bocca in bocca pren. iti od ust do ust
essere larghi di bocca pren. govoriti prostaško
mi sono lasciato scappare di bocca ušlo mi je z jezika
mettere bocca in qcs. pren. vtikati se v kaj
togliere la parola di bocca a qcn. pren. vzeti besedo z jezika
acqua in bocca! jezik za zobe!, tišina!
lavarsi la bocca di qcn. obrekovati koga
parole che riempiono la bocca visoko doneče besede

2. pren. usta, ustnice:
baciare sulla bocca poljubiti na usta
storcere la bocca kremžiti se, vihati nos
battere la bocca šklepetati

3. pren. odprtina:
bocca della manica odprtina rokava
sciogliere, slegare la bocca al sacco pren. izkašljati se, povedati vse
bocca della strada cestni dohod
bocca del forno žrelo pri plavžu

4. voj.
bocca da fuoco top

5. rečno ustje; morska ožina; planinska soteska:
bocca del ghiacciaio ledeniški jezik
bocca vulcanica ognjeniško žrelo

6. bot.
bocca di leone navadni odolin (Antirrhinum maius)
bocca di lupo medenika, melisa (Melittis melissophyllum)

7. navt.
bocca di lupo zanka
bocca di rancio odprtina za vrvje

8.
bocca d'acqua vodovodni priključek
PREGOVORI: in bocca chiusa non entrano mosche preg. kdor molči, devetim odgovori

bocciare

A) v. tr. (pres. bōccio)

1. zavrniti, ne sprejeti:
bocciare una legge zavrniti zakon

2. pog. vreči (na izpitu):
l'hanno bocciato e dovrà ripetere l'anno vrgli so ga na izpitu in moral bo ponavljati letnik

3. šport zbijati (pri balinanju)

B) v. intr.

1. avto pog. karambolirati, zaleteti se, trčiti

2. šport zbijati (pri balinanju)

bōccio m (pl. -ci) popek:
un fiore in boccio cvet v popku

bocciōlo m

1. popek:
essere un bocciolo di rosa pren. biti lepa in nežna kot popek vrtnice

2. dulec

3. strojn. ekscenter