Franja

argano m vitel:
con gli argani, a forza d'argano pren. mukoma, z veliko težavo

argenteus 3 (argentum)

1. srebrn, iz srebra izdelan: vas Ci., vasa Ci., H., Plin., T., aquila Ci., Cupido Ci. Kupidov kipec iz srebra, poculum, supellex L., nummus Varr. fr., Plin., Amm. ali denarius argenteus Plin.; subst. argenteus -eī, m(sc. nummus ali denarius) srebrnik, srebrn denarij: Vulg., pro argenteis X aureus unus valeret L.; v pl.: numerus argenteorum T. srebrn denar, srebrn drobiž, argentei Antoniniani, Aureliani Prob., Vop.; pren.
a) posrebren, iz denarja; šalj.: amicam tuam factam esse argentariam Pl. da je posrebrena, v denar spravljena, prodana, argenteam (salutem) remittere illi Pl. posrebren pozdrav, pozdrav v denarju.
b) s srebrom okrašen (okovan, obložen): scaena Ci., aurea atque argentea Samnitium acies L. s ščiti, okovanimi z zlatom in srebrom, aurea et argentea Samnitium arma Fl. z zlato in srebrno pločevino okovano, argentea triclinia Plin.

2. pren. srebrnkast, srebrenast, kakor srebro svetel (čist): anser V., ales, crinis, fons O., color O., Plin., undae Ap.; occ. srebrni dobi pripadajoč, srebrnodoben: proles O. — Kot nom. propr. flūmen Argenteum Lepidus in Ci. ep. ali amnis Argenteus Plin. Srebrna reka, reka Argentej v Narbonski Galiji; Pōns Argenteus Lepidus in Ci. ep. Argentejski most, trdnjavica in mostni branik ob reki Argenteju.

argentum-ī, n (prim. gr. ἀργός svetel, ἀργής belo žareč, razbeljen, ἄργιλ[λ]ος bela glina = lat. argīl[l]a, gr. ἄργυρος)

I.

1. srebro: ignotum argenti pondus et auri V., vilius argentum est auro, virtutibus aurum H., fulgenti splendere auro atque argento Cat., erat ea navis plena argenti facti atque signati Ci. oblikovanega in kovanega; naspr. argentum infectum L. v palicah.

2. met.
a) srebrna posoda, srebrno posodje, srebrnina: ingens argentum mensis V., argentum ad vescendum factum L. namizna srebrnina, cenabat apud eum, argentum ille apposuerat Ci. namizno srebrnino, argenti optimi caelati grande pondus Ci. cizeliranega, naspr. argentum purum Ci., Plin. iun. ali lēve Iuv., hunc capit argenti splendor, stupet Albius aere H.
b) srebrn denar: arg. bigatum L. srebrni denariji z motivom dvovprege, Oscense L. oskovski denariji, argentum aere solutum est(po zakonu L. Valerija Flaka, ki je bil consul suffectus l.86, se je namesto s srebrnimi denariji plačevalo z bakrenimi sesterciji) S., argentum quoque magis quam aurum sequuntur T. srebrn denar, srebrniki — zlat denar, zlatniki; sinekdoha denar nasploh: Ter., ratio quidem hercle apparet; argentum οἴψεται Pl. račun se sicer ujema, a denarja ni, exercitum argento fecit S. ap. Sen. ph., negotiandi causā argentum in zonis habere L., argento parata mancipia L., multum enim differt, in arcane positum sit argentum, an in tabulis debeatur Ci., cum tu argento post omnia ponas H. —

II. argentum vivum živo srebro: Vitr., Plin.

Ärger, der, (-s, -) jeza, slaba volja; (Unannehmlichkeiten) težave (mit z), neprilike

argile [aržil] féminin ilovica, glina

argile rouge, jaune rdeča, rumena glina
argile blanche kaolin
argile réfractaire šamot
colosse masculin aux pieds d'argile kolos z glinastimi nogami

Arginūssae (Arginūsae) -ārum, f (Ἀργι- νοῦσσαι , sc.νῆσοι z belo glino bogati otoki) Arginuse (-nuze), trije krednati otoki ob eolski obali nasproti otoka Lesbosa, znani po bitki l.406: Ci., Val. Max., Plin.

argon samostalnik
(žlahtni plin) ▸ argonSopomenke: Ar

argument [ê] moški spol (-a …) das Argument (navidezni Scheinargument, nasprotni Gegenargument, stvarni Sachargument); der Beweisgrund
trden argument ein stichhaltiges Argument
figurativno biti dostopen za argumente mit sich sprechen lassen
z argumentom … mit der Begründung …
volivni boj/diskusija z argumenti argumentativ geführt

argument [argümɑ̃] masculin dokazni razlog, dokaz, argument; navedba vsebine, resumé

argument-massue argument, dokaz z gorjačo
c'est un argument sans réplique proti temu ni ugovora
appuyer son affirmation d'arguments très clairs podpreti svojo trditev z zelo jasnimi argumenti
tirer argument de sa mauvaise santé kot argument navajati svoje slabo zdravje

argumento moški spol sklep(anje), dokaz, razlog; snov, vsebina; filmsko besedilo

argumento a báculo dokaz z gorjačo, prepričljiv dokaz
argumento cornuto dvojni sklep, dilema

argūmentor -ārī -ātus sum(argūmentum)

1. dokaz(ov)ati, utemeljiti (utemeljevati), (po)kazati, razložiti (razlagati): Q., illis facultas argumentandi est Ci. oni smejo..., sed quid ego argumentor? Ci. čemu utemeljujem?; z de: argumentor de voluptate Ci.; z in in abl.: Corn., Q., ego neque in causis argumentari soleo Ci.; z odvisnim vprašanjem: quid argumentamur, quo pecunia pervenerit Ci., nec iure an iniuriā caesi sint argumentari refert L.; z ACI: L., arg. hoc esse amoris signum Ci.; s samim inf.: Ci., Col.

2. pren. trans. kaj v dokaz navesti (navajati): ego illa non argumentabor, quae sunt gravia Ci., multaque in eam partem probabiliter argumentatus L.

argūmentum -ī, n(arguere)

1. dokaz(ilo), (dokazni) razlog: Sthenium sine ullo argumento ac sine teste damnavit Ci., Galli negant, at vis argumentorum coarguit Ci., argumenta atque indicia sceleris Ci., argumenta et rationes Ci. dokazi in sklepi, argumenta ratione concludentia Ci. dokazi z razumskim sklepanjem, signa atque argumenta Pl. ali signa rerum et argumenta Q. stvarni dokazi in krivdo dokazujoči razlogi, tako tudi: res ipsa tot tam claris argumentis signisque lucet Ci.; ut intellegatis, certissima accipite argumenta Ci., argumentum parum potens Sen. ph. premalo prepričevalen dokaz, argumenta potentissima Q.; afferre argumenta, astringere breviter argumenta Ci., argumenta ducere ab (ex) aliqua re Q., aliquid est argumento Ci., L. ali (satis) magno ali maximo argumento Ci. je (služi) v... dokaz, quo argumento? Pl. iz kakega razloga? kako to misliš? uti argumento sensus sui Ci. iz svojega čutnega zaznavanja (iz svoje izkušnje) dobivati dokaz, si in omne argumentum modestiae fingimur Sen. ph. če se poskušamo na vsak način izkazati za ponižne; pren. znak, znamenje: odii Ci., amoris Petr., quae res pertenui argumento patefacta est Ci., magno argumento est me fuisse moderatum Ci. dokazuje, jasno kaže, tibia et cantus animi laeti argumenta O.

2. met. opis(ovanje), pripoved, povest, basen, zgodba: argumentum est ficta res, quae tamen fieri potuit Ci., cuius contionis primum universum argumentum... audite Ci. celostni opis, sunt... in columnarum spiris insculptae nominum eorum argumento lacerta atque rana Plin. za označitev njunih imen, hoc argumentum docet (monet) Ph. ta basen uči = ό λόγος δηλοῖ, hoc argumento Ph. v tej basni, argumenta inferorum Suet. zgodbe iz podzemlja; pren. (o umetninah) ploskoviti relief, poglobljeni relief, ploskorez, (bajeslovni) obraz, upodobitev, podoba: ex ebore diligentissime perfecta argumenta erant in valvis Ci., clipeum... Io auro insignabat, iam saetis obsita, iam bos, argumentum ingens V.,(crateram) longo caelaverat argumento O. je bil vanj vrezal dolgo zgodbo, vetus in telā deducitur argumentum O. v tkanino se tke stara zgodba, si argumento (Parrasi tabulae) offenderetur Suet. ako bi ga žalil predmet.

3. occ. vsebina, snov,
a) kakega spisa ali govora: epistulae, scribendi Ci. ep., libri Suet., orationis Asc.; prava vsebina: epistula absque argumento et sententia Ci. ep., tabulae... novae quid habent argumenti, nisi... Ci.
b) kake pesnitve: fabulae Ter., tragoediae Pl., T., mimorum argumenta Ci., argumentum narrare Ter., argumento fabulam serere L. po kaki snovi v celoto spojiti, sumque argumenti conditor ipse mei O. in ustvarjam si sam snov svojih pesmi.

4. met. dramsko delo, gledališka igra (tragedija ali komedija): tragici poëtae, cum explicare argumenti exitum non potestis, ad deum confugitis Ci. če ne morete dokončati svoje igre, se pa zatečete k bogu (=„ex machina“); pren. komedija = slepilo: auctor argumenti L., nocturnum hoc fictum et compositum argumentum L.

arguō -ere -uī (-ūtum -ūtus -uitūrus)

1. jasno prikazati, (po)kazati, neovrgljivo trditi, dokaz(ov)ati: non ex auditu arguo Pl., ego, ut tu arguis, agricola Ci., tute argue, quae dicis Ap.; z ACI: arguis occisum esse a Rabirio Saturninum Ci., in vinclis cives Romanos necatos esse arguo Ci., speculatores, non legatos venisse arguit L.

2. pren.
a) ovaditi (ovajati), izda(ja)ti, razode(va)ti, (po)kazati, izkaz(ov)ati, (o)značiti (označevati); le pesn. in neklas.: Cu., Lact., degeneres animos timor arguit V., amantem languor et silentium arguit H.; med.: laudibus arguitur vini vinosus Homerus H. hvaleč vino se kaže za ljubitelja vina, genus arguitur vultu O., apparet virtus arguiturque malis O.
b) dokaz(ov)ati, da je kaj nedopustno, neumestno, nevzdržno, napačno, kaj ovreči, izpodbi(ja)ti, zavrniti (zavračati), grajati: leges... dedit..., quas ne usus quidem longo tempore, qui unus est legum corrector, experiendo argueret L., velut arguens rumorum de se temeritatem Suet., quod et ipsum Fenestella arguit Suet.; z ACI: primusque (Pythagoras) animalia mensis arguit inponi O. je bil zoper to, da...; (o osebah) dolžiti koga zmote, dokaz(ov)ati komu zmoto, da se moti: Plinium arguit ratio temporum Suet., ut (Tiberius) sua confessione argueretur T.
c) dolžiti, obdolžiti (obdolževati), (o)kriviti koga česa: arguis fatentem; non est satis, accusas Ci., servos... neque arguo neque purgo Ci., qui arguunt L. tožilci, tožniki, qui arguuntur L. obtoženci, okrivljenci, quod reos, ne apud praefectum urbis arguerentur, ad praetorem detulisset T., indicasse est detulisse; arguisse accusasse et convicisse Ulp. (Dig.); z objektnim in predikatnim acc.: filium falsum arguere S. ap. Prisc., Britannicum fratrem... ut subditivum apud patrem arguere conatus est Suet., hunc ut dominum et tyrannum, illum ut proditorem arg. Iust.; v pass. z dvojnim nom.: cum neuter ab eo... mentitus argui posset Vell., qui non rite creatus tribunus arguebatur Q.; (krivda) z gen. criminis: aliquem tanti facinoris, summi sceleris Ci., senatus nec liberat eius culpae regem neque arguit L., qui occupandae rei publicae argui non poterant T.; z abl. criminis: te hoc crimine non arguo Ci., apertum crimen, quo argui posset N.; z de: quaerere de eo crimine, de quo arguatur Ci., de quibus quoniam verbo arguit, verbo satis est negare Ci.; z notranjim obj. kaj kot kaznivo dokazovati ali grajati, kaj očitati, česa dolžiti: hoc ipsum, quod nos arguimus Ci., culpa, quam arguo L., dum arguunt in eo regni votuntatem Vell., venenum arguis Q., arguebat et perperam editos census Suet., taciturnitatem pudoremque pro tristitia et malignitate Suet. grajati kot...;v pass.: multa sunt falsa, quae argui possunt Ci. česar moreš dolžiti človeka; z dvojnim acc.: egomet haec ted(=te) arguo Pl., id, quod me arguis Ci., id unum ex iis, qui sibi rem aperuisset, arguere sese paratam esse L.; z inf. ali ACI: quae me arguit hanc domo ab se surripuisse Pl., corruptum a rege capere Cymen noluisse arguebant N.; v pass. z NCI: occidisse patrem Sex. Roscius arguitur Ci., auctor illius iniuriae fuisse arguebatur Ci. — Od tod adj. pt. pf. argūtus 3, adv.- ē jasno (razločno, očitno) se kažoč; od tod

1. (telesno)
a) očem izrazit, živ, živahen, ognjevit: oculi Ci., O., ocelli O., manus minus arguta Ci., illi (equo) argutum caput (est) V., solea Cat.
b) nav. pesn. ušesom glasen, zvonek, zveneč, brneč, šumeč ipd.: linguae Naev. ap. Nov. glasni, blebetavi, facunditas Pl. zgovoren jezik, hirundo, olores V. ali aves Pr. ali passer Mart. čivkajoč, ščebetajoč, cicadae Mart. cvrčeči, fistula V., serra V. vreščava, aes Mart., aera Sil., pecten V. šušteč, ilex V. ali gramen Col. ali calami Sil. šumeč, nemus V. od pastirskih pesmi odmevajoč, forum O. hrupni, dolor, blanditia Pr. glasna; met. o osebah (= λιγύς) glasen, speven, zgovoren, besedit; (v slabem pomenu) blebetav: civis Pl., doctor argutae fidicen Thaliae H., argutae properet Neareae... cohibere crinem H., poetae H., Tibullus Mart.; subst.: arguti et cauti Pl. oprezni blebetači.
c) vohu ali okusu oster, pronicav: odor argutior Plin., sapores Mart., Pall.

2. pren. v duševnem oziru
a) jasen, pomenljiv: omen Pr., argutissima exta Ci.
b) natančen, podroben, obširen: litterae argutissimae Ci. ep., sedulitas (scribendi) nimium arguta Caelius in Ci. ep.
c) bistroumen, ostroumen, tankočuten, globokomiseln, duhovit, dovtipen: sententiae Ci., verborum ambitūs Ci., poëma... ita elegans, nihil ut fieri possit argutius Ci., dicta argutissima Ci., iudicis argutum acumen H., arguti epigrammaton libelli Mart., argute obrepere Pl., argute loqui Ca. fr. ali conicere, dicere, disserere, respondere Ci., aliquid dicere argutius Ci., de aliqua re argutissime disputare Ci., argutissime in scholis praecipere N. ap. Lact.; o osebah: argutus orator Ci., quis (Catone) in sententiis argutior? Ci.; (v slabem pomenu) premeten, pretkan, presukan, zvit: calo, meretrix H., argutissimi milites Veg.; v besedni igri pri Pl. (Pseudol. 746):ecquid argutust (=argutus[adj.] est)? ali je zvit? malorum facinorum saepissime (sc. argutus)est je bil obtožen; prim.: dedecoris a viro argutam(pravi pt. pf.) meo Pl. (Amphytr. 883).

Opomba: Argūtus kot pravi pt. pf. dobimo le pri Plavtu, sicer se ta pt. nadomešča z accūsātus 3; inf. fut. pass. argūtum īrī: P. F.; pt. fut. act. arguitūrī (nom. pl. masc.): S. ap. Prisc., neizpričano argūtūrus: Prisc.

Argusaugen, pl, mit Argusaugen z Argusovimi očmi

Argusov:
z Argusovimi očmi mit Argusaugen (beobachten)

argūtō -āre (intens. glag. arguere) tenkoumno blebetati, kvasiti komu kaj: illa mihi argutat ignes Pr. mi kvasi iskrene besede ljubezni, quid iste argutat molestus? Petr. Pogosteje kot dep. argūtor -ārī -ātus sum

1. razločno (slišno) glasiti se: arg. pedibus Tit. ap. Non. topotati, gor in dol skakati (o valjavcu).

2. blebetati, kvasiti komu kaj; abs.: superare omnes argutando praeficas Pl., pergin' argutarier (=argutari)? Nov. ap. Non., Pl., totum diem argutatur quasi cicada Nov. ap. Non.; z acc.: arg. mendacia Luc. ap. Non.

arhitekt samostalnik
1. (kdor načrtuje gradbene projekte) ▸ építészPo približno enem letu gradnje se že kaže približen obris tistega, kar so si zamislili arhitekti. ▸ Egy évnyi építkezés után már nagyjából kezdenek kirajzolódni az építészek által elképzelt épület körvonalai.

2. (snovalec; idejni vodja) ▸ hajtómotor, kitervelő, kovácsKot še poroča francoska tiskovna agencija, je bil Pfizer v preteklih nekaj letih večkrat arhitekt agresivnih, a ne vedno uspešnih poslovnih odločitev. ▸ A francia hírügynökség jelentése szerint az elmúlt néhány évben a Pfizer többször is agresszív, de nem mindig sikeres üzleti döntéseket hozott.
Bil je sploh eden glavnih arhitektov napada na Irak leta 2003. ▸ A 2003-as Irak elleni támadás egyik fő kitervelője volt.
Nekdanji premier velja za glavnega arhitekta gospodarskega vzpona še pred tremi desetletji zelo nerazvitega kmetijskega otoka. ▸ Az egykori miniszterelnök a három évtizede még igen fejletlen mezőgazdasági sziget gazdasági fejlődése fő hajtómotorjának számít.

arhitektura samostalnik
1. (veda in dejavnost) ▸ építészet, architektúra
2. (o gradnji stavb) ▸ építészet, architektúra
3. (struktura; ureditev) ▸ felépítés, architektúraPotrebujemo novo in drugačno mednarodno varnostno arhitekturo . ▸ Új és más típusú nemzetközi biztonsági felépítésre van szükség.

4. računalništvo (o sistemu) ▸ architektúra

aria f

1. zrak:
aria compressa stisnjen zrak
aria condizionata klimatiziran zrak
aria viziata slab zrak
aria fritta pren. oguljene fraze, banalnosti
corrente d'aria prepih
andare a prendere una boccata d'aria iti na zrak
dare aria a una stanza prezračiti sobo
discorsi a mezz'aria pren. namigujoče govorjenje
a pancia all'aria ležeč vznak
mandare qcn. a gambe all'aria spotakniti koga
ancora in aria še v zraku (načrt)
andare all'aria pren. propasti, iti po vodi
mandare all'aria un progetto prekrižati načrte
camminare col naso in aria pren. hoditi z glavo v oblakih
fare castelli in aria pren. zidati gradove v oblakih
discorsi campati in aria nesmiselno govorjenje
aver paura dell'aria bati se lastne sence
non dirlo neanche all'aria nikomur niti črhniti besedice
parlare all'aria govoriti v veter
missili aria-aria rakete zrak-zrak
PREGOVORI: i cenci e gli stracci vanno sempre all'aria preg. revež jih vedno skupi; za revežem vsak pes laja

2. podnebje:
cambiare aria iti drugam
aria! šalj. stran! izgini!

3. veter, sapa:
non c'era un filo d'aria niti sapice ni bilo
tira una brutta aria pren. postaja vroče pod nogami, slabo kaže

4. pren. videz, izraz; obraz:
che cos'è quell'aria preoccupata? kaj pomeni ta zaskrbljeni obraz?
aria stanca utrujen videz
ha l'aria d'essere una persona per bene videti je spodoben človek
ha l'aria di voler piovere kaže na dež
darsi delle arie delati se imenitnega, postavljati se

5. glasba arija

Arīcia -ae, f Aricija,

1. staro lacijsko mesto ob Apijevi cesti jugovzhodno od Rima; blizu je bilo svetišče, log in Gajsko jezero (lacus nemorensis) boginje Diane in heroja Virbija (Virbius) z nekdaj barbarskim bogoslužjem (darovanje človeških žrtev): Varr., V., H., O. idr.Od tod adj. Arīcīnus 3 aricijski: municipium Ci., arvum H., vallis O. gozdnata kotlina Gajskega jezera, regio Mart.; subst. Arīcīnī -ōrum, m Aricijci, preb. Aricije: L.

2. pooseb. eponimna heroina tega kraja, Nimfa Aricija, Hipolitova žena in Virbijeva mati: V.