Franja

per-inde, adv. „prav odtod“ = prav tako, enako: Ci. idr.; večinoma s komparativnimi členicami: p. atque ipse sentio Ci., p. hoc valet … tamquam … aliquis … dicat L. prav toliko, kakor da bi … , p. erit, ut acceperis Ci., p. ac si conclusa sint Ci. prav tako, kakor da je … , perinde stultissimum regem in luctu capillum sibi evellere, quasi calvitio maeror levaretur Ci., p. quam T., Suet., haud p. quam T. ne tako kot … , temveč … , p. et. T., p. utcumque Ci., p. prout Plin. iun., Q. po tem kakor; z izpuščenim komparativnim stavkom, ki ga lahko v mislih dostavimo: si p. cetera processissent (sc. atque priora) L., crure sinistro non p. valebat (sc. ac dextro) Suet., ne mortuo quidem p. affectus est (sc. ut oportebat) Suet., nec p. moti sunt L. prav nič (nič kaj) posebej, non Pyrrhum p. metuendum fuisse T.

per-inīquus 3 (per in inīquus)

1. zelo nepravičen, zelo krivičen, zelo neprimeren: quare videant ne sit periniquum et non ferendum illorum auctoritatem de Cn. Pompei dignitate a vobis comprobatam semper esse (z ACI) Ci.

2. zelo ne(je)voljen, zelo (prav nič) hladnokrven: etsi periniquo patiebar animo te a me digredi Ci. ep. nikakor mi ni bilo vseeno, da … , id Romani, modo ne quid moverent, aeque satis, Poenus periniquo animo ferebat L.

per-invalidus 3 (per in invalidus) zelo slab, zelo šibek: ne quies perinvalido adhuc necessaria pulsu remorum impediretur Cu.

péripatéticien, ne [-tetisjɛ̃, ɛn] adjectif peripatetičen; masculin učenec ali privrženec Aristotelove filozofije, peripatetik; féminin, familier prostitutka, pocestnica

perish [périš]

1. neprehodni glagol
giniti, slabeti, veneti, umirati (with od, by, of zaradi)
poginiti, ponesrečiti se; propasti, propadati, izumirati

2. prehodni glagol
(običajno pasiv) uničiti

to be perished with cold zmrzovati
to perish by cold zmrzniti
to perish by drowning utoniti
we nearly perished with fright skoraj smo umrli od strahu
perish the thought (of)! naj se gre solit!, še na misel mi ne pride
pogovorno perished pol mrtev (od lakote, mraza)

perlaquale

A) agg. invar. pog. spodoben; odličen

B) avv. pog. dobro, zadovoljivo:
non sentirsi perlaquale ne počutiti se dobro

perle [pɛrl] féminin biser; preluknjana kroglica; dragocena stvar; figuré oseba, ki prekaša vse druge; groba, smešna napaka

une perle des maris vzoren soprog
c'est la perle des bonnes ta gospodinjska pomočnica je pravi biser
perle de culture gojeni biser
perle fine pristen, pravi biser
perle artificielle, d'imitation umeten biser
collier masculin de perles ogrlica iz biserov
nacre féminin de perle biserna matica
pêcheurs masculin pluriel de perles lovci na bisere
perle d'ambre, de verre kroglica iz jantarja, stekla
les perles de rosée kapljice rose
des perles dans les copies d'élèves smešno grobe napake v šolskih nalogah učencev
enfiler des perles (figuré) čas zapravijati
feter des perles aux cochons, aux pourceaux (figuré) metati bisere svinjam, dajati komu dragocene stvari, ki pa jih ta ne zna ceniti

Perle, die, (-, -n) biser (tudi figurativ; echte pravi, künstliche umetni); von Schweiß: kapljica, sraga, Tau: kapljica; Jagd am Geweih: grbica; im Rosenkranz: jagoda; Haushilfe: perla; im Sekt: mehurček; nach Perlen tauchen/Perlen fischen iskati bisere; Perlen vor die Säue werfen figurativ metati bisere svinjam; es wird dir keine Perle aus der Krone fallen ne bo ti padla krona z glave

per-māximē, adv. (še) prav posebej: ventus ad praefurnium caveto ne accedat: inibi austrum caveto permaxime (po novejših izdajah maxime) Ca.

permettere^*

A) v. tr. (pres. permetto)

1. dovoliti, dovoljevati:
è permesso? smem? dovolite? (v vljudnostnih frazah)

2. dopustiti, dopuščati

B) ➞ permettersi v. rifl. (pres. mi permetto)

1. dovoliti, dovoljevati si; privoščiti si:
questo non posso permettermelo tega si ne morem privoščiti

2. drzniti si, upati si:
come si permette? kako si upate?

per-mīsceō -ēre -mīscuī -mīstum ali mīxtum (per in mīscēre)

1. (pre)mešati, zmešati, pomešati: Ca., Col., Iust., Pr., Plin. idr., generi cruorem cum sanguine soceri O., naturam cum materiā Ci., clamor ululatu permixtus Cu., p. alicui ensem Sil. zabosti koga; o osebah: cum suis fugientibus permixti C., lixae permixti cum militibus S., permixti fugientibus L., viginti milibus e toto exercitu permixtis magis quam electis T.; metaf. (z)mešati = združiti (združevati), spojiti (spajati): ne tuas sordes cum clarissimorum virorum splendore permisceas Ci., fructūs acerbitate permixti Ci., ubi ira et aegritudo permixta sunt S., consiliis alicuius permixtus T. zapleten v načrte, povezan z naklepi.

2. (z)mesti, (z)mešati, (z)broditi, (z)bloditi, (z)meštráti, (z)begati, spraviti (spravljati) v nered: Fl., omnia, Graeciam Ci., iura divina et humana C., divina et humana S., quo furibunda (sc. dea) domum monstro permisceat omnem V., dominus permixtus (zblojen) dolore Ap. — Od tod adv. pt. pf. permīxtē pomešano: Aug., p. cum partibus implicari, dicere Ci.

permissiō -ōnis, f (permittere) „prepustitev“

1. (kot voj. t.t.) brezpogojna predaja, vdaja: permissio extra civium corpora L. ne da bi bili meščani v nevarnosti za življenje.

2. kot ret. t. t. prepuščanje, prepustitev nasprotnikovi milosti ali razsodbi sodnika, dajanje (izročitev) na voljo nasprotniku ali sodniku: Ci., Q., Corn.

3. dovolilo, dovoljenje, dovolitev, pripustilo: mea permissio mansionis tuae Ci. ep., sine permissione dei diabolus nocere non potest Ambr.

permit² [pəmít]

1. prehodni glagol
dovoliti, dopustiti, privoliti; prenašati, trpeti kaj

2. neprehodni glagol
dovoliti si; dopustiti (of)

to permit o.s. s.th. privoščiti si kaj
time permitting če bo čas dovolil, če bo čas
the role permits of no exception pravilo ne dopušča nobene izjeme

permitir dovoliti, dopustiti; trpeti, prenašati; priznati

¡no lo permeta Dios! bog obvaruj! bog ne daj!
¡permeta V! dovolite!
¡no se permite fumar! kajenje prepovedano!
permitirse la libertad (de) dovoliti si (kaj)
si es permitido preguntar če se sme vprašati, če je dovoljeno vprašati?

per-molestus 3, adv. -ē (per in molestus) zelo nadležen, prenadležen: permoleste tuli Ci. zelo nadležno (prenadležno, sitno) mi je bilo, at hi (sc. scrupuli) non sunt permolesti Ci. ep., odiosum nescio quem occurrisse ac permolestum Don., permoleste ferre Ci. za zlo vzeti (jemati), zameriti, zelo ne(je)voljen biti, (zelo) nezadovoljen biti, jezen biti, jeziti koga kaj, komu biti kaj zelo neprijetno (sitno, v nadlego).

per-moveō -ēre -mōvī -mōtum (per in movēre)

1. zelo (močno) (raz)gibati, zelo (močno) (razgiba(va)ti), močno (s)tresti, močno (krepko) pretres(a)ti: terram sarritione Col. obdel(ov)ati, prekopa(va)ti, mare permotum Lucr. razburkano, viharno.

2. metaf.
a) nagniti (nagibati) k čemu, pripraviti (pripravljati) do česa, napotiti (napotováti), napelj(ev)ati, spodbuditi (spodbujati) k čemu, (pri)siliti, usmeriti (usmerjati) k čemu, v kaj, nakloniti (naklanjati) k čemu: animos Ci., conventum Salonis cum neque pollicitationibus neque denuntiatione periculi permovere C., nihil te curulis aedilitas permovit, quominus castissimos ludos omni flagitio pollueres Ci. Večinoma pt. pf. permotus (ki se pogosto sloveni z act.): his rebus p. N., auctoritate Orgetorigis permoti C., studio dominandi p. plebs S., iracundiā, dolore, metu permotus Ci. iz jeze, od žalosti, iz strahu.
b) vzbuditi (vzbujati), razvne(ma)ti, razburiti (razburjati), (raz)dražiti (razdraževati), (vz)dražiti, (raz)srditi, vznemiriti (vznemirjati), duševno (z)ganiti, premakniti (premikati): invidiam, misericordiam, metum et iras T., omnes affectus Q., nec vero miseratione solum mens iudicum permovenda est Ci., plerumque permoveor, num … T. vznemirja me vprašanje, ali … , ne animo permoverentur Ci. da jim ne bi upadel pogum (srčnost), milites gravius permoti C. hudo razjarjeni, zelo razsrjeni, hoc tumultu permoti N. vznemirjeni, osupli, barbari navium figurā permoti C. prevzeti nad … , labore itineris permoveri C. zlovoljen (nejevoljen) biti zaradi težke poti (težavnega pohoda), permotus ad miserationem T., permotus in gaudium T.

per-numerō -āre -āvī -ātum (per in numerāre)

1. našte(va)ti, odšte(va)ti, (od)plač(ev)ati: DA. Absolve me atque argentum numera, ne comites morer. ST. Pernumeratum est Pl., alicui opes Mart., imperatam pecuniam L. izplačati, de capite deducite, quod usuris pernumeratum est L., duo et XL signa nominatim pernumeravimus Hyg.

2. prešte(va)ti, določiti (določati), izračuna(va)ti: res hereditarias heredem institutum … obsignare non debere, sed tantum pernumerare et mulieri adsignare Ulp. (Dig.).

pero toda, ampak; vendar

¡pero espera! počakaj vendar!
ha estado pero que muy excelente bilo je sijajno
no hay pero que valga brez ugovorov!
no admito peros ne dopuščam nobenih ugovorov

per-ōrnō -āre -āvī -ātum (per in ōrnāre) zelo ali neprestano krasiti (lepšati, dičiti, lepotičiti, kinčati): senatum T., defecta in parte perornant Paul. Nol.; klas. le adj. pt. pf. perōrnātus 3 slogovno (stilno) zelo dognan (izdelan), zelo lepobeséden, zelo leporéčen (ne v slabš. pomenu): idem (sc. Crassus) et perornatus et perbrevis Ci.

per-parvus 3 (per in parvus) zelo majhen, majc(k)en, majčken: pars Pl., Plin., civitas, culpa, controversia, navigium Ci., semina Lucr., cubiculum Suet.; subst. n perparvum zelo malo, majceno, majčkeno: p. ex illis magnis lucris ad se pervenire Ci.; occ. majhne (neznatne, pičle) vrednosti: pecuniam ne igitur an honores an formam an valetudinem? quae et, quom adsunt, perparva sunt Ci.