Franja

Zadetki iskanja

  • tlà (tál) n pl.

    1. suolo, terreno, terra:
    tla se majejo la terra trema
    krilo ji sega do tal la gonna le arriva a terra
    ležati na tleh giacere per terra
    mrzla, spolzka, vlažna tla terreno freddo, sdrucciolevole, umido
    stopiti na mesečeva tla mettere piede sul suolo lunare

    2. pavimento:
    čistiti, loščiti tla pulire, lucidare il pavimento
    betonska, kamnita, parketna tla pavimento di calcestruzzo, di pietra, di parquet

    3. terra:
    veje segajo do tal i rami arrivano a terra
    dvigniti se s tal (avion) alzarsi da terra, decollare

    4. (plast pod zemeljsko površino) terreno:
    apnena, lapornata, peščena tla terreno calcareo, marnoso, sabbioso
    rodovitna, nerodovitna tla terreno fertile, sterile
    kraška, močvirna, puščavska tla terreno carsico, paludoso, desertico

    5. (v adv. rabi) na tleh (za izražanje zelo nizke stopnje):
    morala je na tleh il morale è a terra, bassissimo
    gospodarstvo je na tleh l'economia è allo sfascio
    tla mu gorijo pod nogami il terreno gli brucia sotto i piedi
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    bežati, kot bi (komu) tla gorela pod nogami correre, scappare con quanto fiato si ha in corpo, a gambe levate
    tla se mu majejo pod nogami la sua posizione, la sua carica è in pericolo
    tla so se mu udrla pod nogami si sentì sprofondare la terra sotto i piedi
    izgubiti tla pod nogami non essere più sicuro di se
    pojaviti se, kot bi pognal iz tal comparire all'improvviso, come piovuto dal cielo
    biti nov od vrha do tal essere completamente nuovo
    biti gospod od vrha do tal essere un gentiluomo dalla testa ai piedi
    spraviti koga na tla mettere a terra qcn.
    izginiti, kot bi se v tla vdrl sparire come ingoiato dalla terra
    misliš, da denar po tleh pobiram i soldi non mi sono mica piovuti dal cielo
    letalski napad je zravnal mesto s tlemi il bombardamento aereo rase al suolo la città
    postaviti koga na realna tla mettere qcn. coi piedi per terra
    bibl. seme je padlo na rodovitna tla il seme cadde su un terreno fertile
    čutiti trdna tla pod nogami sentirsi al sicuro
  • tláčiti (-im) imperf.

    1. pigiare, comprimere; schiacciare; pestare; riempire:
    tlačiti grozdje pigiare l'uva
    tlačiti krompir schiacciare le patate

    2. ficcare, pigiare:
    tlačiti obleko v nahrbtnik pigiare il vestito nello zaino
    pren. tlačiti znanje v glavo riempire la testa di nozioni
    tlačiti hrano vase ingollare il cibo

    3. pren. soffocare:
    tlačiti dvome, jezo, strah soffocare i dubbi, la rabbia, la paura

    4. pren. gravare, pesare, opprimere; tormentare;
    tlači jih revščina sono poveri in canna
    tlačila ga je mora aveva gli incubi, era tormentato dagli incubi
    ne bo več dolgo trave tlačil fra non molto tirerà le cuoia
    ni vreden, da zemljo tlači è un miserabile indegno di calcare la terra
    pren. vse tlačiti v en koš fare d'ogni erba un fascio
  • tléskati (-am) | tléskniti (-em) imperf., perf.

    1. sbattere:
    vrata so ves dan tleskala la porta sbatteva tutto il giorno

    2. schioccare:
    tleskati s prsti schioccare con le dita

    3. battere, dare pacche:
    tleskati z rokami, po plečih battere le mani, dare pacche sulla spalla

    4. sbattere contro:
    valovi tleskajo ob skale le onde sbattono contro gli scogli
    pri skakanju tleskati vodo spanciare
  • tléti brûler sans flamme, répandre une lueur

    ogenj tli pod pepelom le feu couve sous la cendre
  • tnálo (-a) n

    1. ceppo:
    sekati drva na tnalu spaccare la legna sul ceppo
    obtožujoče besede so padale po njem kakor sekira po tnalu le parole di accusa colpivano inesorabili

    2. legnaia

    3. pejor. salame, persona goffa:
    neroden kot tnalo maldestro, goffo come un salame
  • adv. proprio; ○:
    to je bil jezen, ko je ugotovil prevaro quando scoprì l'inganno montò su tutte le furie
    pren. to ti je fant un giovanotto proprio in gamba
    to ti je goljuf è proprio un gaglioffo
  • tocar [c/qu] dotakniti se, o-, po-tipati; ganiti; glasba igrati (na glasbilo); biti (ura); razžaliti; pokusiti (jed); okužiti (z); omeniti; domače (na)tepsti; zvoniti; tikati se (koga); pripasti

    la caja, el tambor bobnati
    tocar la campana zvoniti (z zvonom)
    tocar de cerca (fig) biti vešč (v stroki, poslih)
    tocar las consecuencias čutiti posledice
    tocar (la) generala k orožju trobiti ali bobnati
    tocar ligeramente rahlo se dotakniti, oplaziti; potipati
    tocar el piano igrati na klavir
    tocar todos los resortes vse sile napeti
    tocar la trompa trobentati
    le toca la mitad pripada mu polovica
    eso me toca muy de cerca to se me zelo tiče
    ¡eso le toca a V.! to meri (leti) na Vas!
    se lo tocaré (gl) zaigral Vam bom to
    ¿cuándo nos toca (la vez)? kdaj smo na vrsti?
    ahora me toca a mí zdaj sem jaz na vrsti
    me ha tocado el gordo (fig) zadel sem glavni dobitek
    ¡toca esos cinco! ¡tócala! udari (v roko)! naj velja!
    ¡toquemos! velja! udarimo v roke!
    no tocamos este artículo tega artikla nimamo na zalogi
    tocar a fuego zvoniti ob požaru
    tocar a gloria pritrkavati na velikonočno soboto
    tocar a misa zvoniti k maši
    tocar a muerto mrliču zvoniti
    tocar a su término (ali fin) h kraju iti, konče(va)ti se
    a ti te toca obedecer ti moraš ubogati
    en cuanto toca a mí kar se mene tiče
    tocar en el corazón globoko ganiti, do srca iti
    el buque no toca en este puerto ladja ne pristaja v tem pristanišču
    tocarse dotikati se, trčiti; mejiti
    tocárselas popihati jo, zbežati
    los extremos se tocan skrajnosti se dotikajo
  • toccare

    A) v. tr. (pres. tocco)

    1. potipati; prijeti; trkati:
    cose che si possono toccare konkretne, vidne stvari
    toccare le bestie ekst. priganjati, spodbadati živali (z bičem, ostjo)
    toccare i bicchieri trkniti s kozarci
    toccare con mano osebno se prepričati (o čem)
    toccare un tasto pritisniti na tipko
    toccare il violino zabrenkati na violino

    2. dotakniti, dotikati se:
    toccare fondo dotakniti se dna (v vodi)

    3. premakniti, premikati; vzeti, jemati v roke; dotakniti, dotikati se; poškodovati; popraviti, popravljati:
    guardare ma non toccare! ne dotikaj se!
    non toccare cibo, letto ne jesti, ne spati
    non toccare libro ne se dotakniti knjige, ne se učiti
    nel quadro non è stato toccato niente na sliki niso popravili nič

    4. doseči, dosegati (tudi pren.):
    toccare il cielo con un dito pren. biti v devetih nebesih
    toccare la maturità doseči zrelost
    toccare un porto, una città navt., aero pristati v pristanišču, v mestu
    toccare il segno pren. zadeti v polno
    toccare terra stopiti na kopno, na tla; pristati

    5. zadevati, tikati se:
    sono cose che non vi toccano to so stvari, ki se vas ne tičejo

    6. pren. ganiti; prizadeti:
    toccare il cuore globoko ganiti
    toccare sul vivo v živo prizadeti

    7.
    toccarle, toccarne, toccare busse pog. dobiti jih
    toccare una sgridata biti okregan

    B) v. intr.

    1. pripetiti, dogoditi, dogajati se:
    gli è toccata una fortuna insperata doletela ga je nepričakovana sreča

    2. morati; biti primoran, prisiljen:
    gli è toccato pagare una forte multa moral je plačati hudo kazen

    3. pripasti, pripadati
    PREGOVORI: fin ch'uno ha i denti in bocca non sa quel che gli tocca preg. živemu človeku se vse zgodi, čudna so pota človeškega življenja
  • tocsin [tɔksɛ̃] masculin plat zvona

    (faire) sonner le tocsin biti plat zvona
  • tóčka point moški spol ; (pogodbe) article moški spol , clause ženski spol

    točka za točko point par point
    po točkah (šport) aux points
    glavna točka point principal (ali essentiel)
    kritična (mrtva, občutljiva, odločilna, sporna) točka point critique (mort, sensible, décisif, litigieux)
    izhodiščna točka point de départ
    kulminacijska, najvišja točka point culminant (ali le plus élevé)
    najlepša točka moment moški spol le plus brillant, apogée moški spol, familiarno clou moški spol
    svetlobna točka point lumineux, (TV) spot moški spol, tache lumineuse
    do neke točke jusqu'à un certain point
    na mnogih točkah sur de nombreux points, à beaucoup d'égards
    premakniti se z mrtve točke passer (ali franchir) le point mort, surmonter le point critique, sortir de l'impasse
  • tóčka (-e) f

    1. punto (tudi mat. ):
    izhodiščna točka punto di partenza
    razdalja med dvema skrajnima točkama la distanza tra due punti estremi

    2. mat. punto;
    izračunati vrednost funkcije v kaki točki na intervalu calcolare il valore della funzione in qualche punto dell'intervallo
    diametralna točka punto diametralmente opposto
    realna točka punto reale
    stična točka punto d'incontro

    3. ekst. punto:
    razgledna točka belvedere; vista panoramica
    izletniška točka meta di gite

    4. pren.
    mrtva točka punto morto
    gradnja je na mrtvi točki la costruzione è a un punto morto

    5.
    boleča točka punto dolente; punctum dolens
    razmere v zdravstvu so naša boleča točka le condizioni in cui versa la sanità sono il nostro punto dolente

    6. (točka dnevnega reda, zakona ipd. ) punto:
    dopolnilo k tretji točki zakona aggiunta al punto 3 della legge

    7. (točka sporeda, prireditve) numero:
    plesna, solistična točka numero di danza, solistico

    8. (enota za vrednotenje dosežkov) punto:
    šport. zmagati po točkah vincere ai punti
    na natečaju je dosegel 85 od 100 možnih točk al concorso ha totalizzato 85 dei 100 punti possibili
    šport. razdeliti si točko pareggiare, realizzare un pareggio
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pokazati na belo točko fischiare un rigore
    voj. iskati mehke točke obrambe cercare i punti deboli della difesa
    pren. začenjati z ničelne točke ripartire da zero
    to je njegova šibka točka è il suo punto debole
    pren. Arhimedova točka punto di partenza
    med. bolečinska točka punto dolorifico
    šport. kazenska točka penalità
    elektr. nevtralna točka punto neutro
    fiz., voj. ničelna točka punto zero
    triangulacijska točka punto di triangolazione
    bot. vegetacijske točke rastline cellule embrionali
    tekst. vezna točka punto di imbastitura
    geogr. višinska točka quota
  • tohu-bohu [tɔübɔü] masculin nered, zmešnjava, direndaj, hrušč, hrup

    le tohu-bohu des enfants otroški direndaj
  • toilette [twalɛt] féminin toaletna mizica; toaleta, obleka, lišp; oblačenje (umivanje, česanje)

    toilettes pluriel stranišče
    toilette d'été, de mariée poletna, poročna obleka
    toilette du soir, de bal večerna, plesna toaleta
    cabinet masculin de toilette umivalnica
    gant masculin, savon masculin, serviette féminin de toilette rokavica za umivanje, toaletno milo, toaletni prtiček (krpa)
    trousse féminin de toilette torbica s toaletnim priborom
    avoir le goût de la toilette biti koketen
    être en grande toilette biti v veliki toaleti
    faire (sa) toilette obleči in nališpati se, končati z oblačenjem in lišpanjem
    faire la toilette de quelque chose umiti, očistiti kaj
    aller aux toilettes iti na stranišče
  • tók (-a) m

    1. corrente (tudi elektr. ); corso:
    tok nese čoln la corrente porta la barca
    plavati proti toku nuotare, andare contro corrente (tudi ekst.)

    2.
    električni tok corrente elettrica, corrente
    preskrba z električnim tokom erogazione della corrente elettrica

    3. pren. flusso, marea

    4. (prehajanje ljudi, stvari na drugo mesto) flusso; corrente:
    selitveni, turistični tokovi correnti migratorie, turistiche

    5. (kar se dogaja v nepretrganem sledenju kakih pojavov) flusso; corso:
    tok misli il flusso dei pensieri
    tok dogodkov il corso degli avvenimenti
    v toku šolanja nel corso degli studi

    6. (dejavnost na kakem področju s posebnim sistemom idej, sredstev) corrente:
    filozofski, literarni tokovi le correnti filosofiche, letterarie
    politični tokovi correnti politiche
    uvozni, izvozni tok corrente dell'import, dell'export
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. predati se toku abbandonarsi alla corrente; pren. lasciarsi andare
    elektr. anodni tok corrente anodica
    elektr. enofazni, trofazni tok corrente monofase, trifase
    elektr. enosmerni, izmenični tok corrente continua, alternata
    elektr. inducirani tok corrente di induzione
    elektr. jakost toka intensità di corrente, amperaggio
    fiz. energijski tok flusso energetico
    fiz. svetlobni tok flusso luminoso
    fiz. toplotni tok flusso termico
    geogr. dolnji (spodnji), gornji tok reke corso inferiore, superiore del fiume
    morski tok corrente marina
    zalivski tok corrente del Golfo
    lit. tok zavesti flusso di coscienza
    med. beli tok flusso bianco, leucorrea
    menstruacijski tok flusso menstruale
    meteor. navzdolnji, navzgornji tok corrente discendente, ascendente
  • tòk cours moški spol , courant moški spol ; marche ženski spol

    beli tok (medicina) pertes blanches, leucorrhée ženski spol
    električni tok courant électrique
    eno-(dvo-, tri-)fazni tok courant monophasé (diphasé, triphasé)
    istosmerni (izmenični) courant continu (alternatif)
    indukcijski tok courant induit (ali inducteur)
    jaki (šibki) courant fort (faible)
    tok misli cours (ali suite ženski spol, ordre moški spol) des idées, raisonnement moški spol
    mnogofazni tok courant (alternatif) polyphasé
    morski (podmorski) courant marin (sous-marin)
    mrtvi tok courant de repos (ali permanent)
    svetilni tok flux lumineux
    ušesni tok (medicina) flux moški spol d'oreille, otorrhée ženski spol
    vodni tok cours d'eau
    vrtinčasti tokovi courants tourbillonnaires (ali de Foucault)
    vzvratni tok contre-courant moški spol, courant antagoniste (ali de retour)
    zemeljski tok courant tellurique
    zračni tok courant atmosphérique
    izključiti, prekiniti tok couper (ali interrompre) le circuit (ali le courant), mettre hors circuit
    vključiti tok mettre en circuit, fermer le circuit
    plavati s tokom nager avec le courant, suivre le courant, figurativno se laisser aller au courant (du monde), se laisser porter par le courant
    plavati proti toku nager à contre-courant, nager contre le courant, figurativno aller (ali marcher) contre le courant
  • token [tóukən] samostalnik
    znak (of česa); simbol; dokaz; darilo za spomin, spomin(ek); žeton; bon

    as a token of my gratitude kot znak (dokaz) moje hvaležnosti
    by token, by the same (ali this) token iz istega razloga; nadalje; vrhu tega, razen tega
    in token of v znak, v dokaz česa
    more by token toliko bolj (več) (as, that ko, ker)
    token aid (le) simbolična pomoč
    token coin (kovinski) žeton (za vožnjo)
    token import uvoz manjše količine blaga kot obveza prihodnjih večjih naročil
    token money zasilni denar
    token payment delno plačilo kot priznanje dolga
    token strike solidarnostna (svarilna, opozorilna) stavka
    token vote parlament odobritev denarnega zneska, čigar višina ni obvezna
    to give s.o. a ring as a token of love dati komu prstan v dokaz (znak) ljubezni
    I'll keep it as a token obdržal si bom to za spomin(ek)
    to wear black as a token of mourning nositi črno obleko v znak žalovanja
  • tólči battre, frapper, taper, cogner ; (raztolči) piler, broyer, concasser ; (srce) battre, palpiter

    tolči francoščino baragouiner (ali écorcher) le français, familiarno parler français comme une vache espagnole
    tolči kamenje casser des pierres
  • tólči (tólčem)

    A) imperf.

    1. battere, picchiare, percuotere, pestare:
    tolči po vratih battere alla porta, bussare
    tolči po mizi battere sul tavolo
    tolči s kljunom beccare
    tolči s krampom picconare
    tolči z gorjačo randellare
    tolči z macolo mazzolare
    tolči z nogo pestare il piede, i piedi

    2.
    tolči gramoz dimezzare la ghiaia
    tolči lešnike, orehe schiacciare noccioline, noci
    tolči maslo fare il burro
    tolči smetano montare la panna

    3. battere, suonare; tamburellare, picchiettare:
    v zvoniku tolče polnoč l'orologio del campanile batte la mezzanotte
    toča tolče po šipah la grandine tamburella sui vetri

    4.
    tolči z repom dimenare la coda
    tolči s krili sbattere le ali

    5. pren. battere (del cuore):
    srce glasno, hitro, razburjeno tolče il cuore batte forte, veloce, inquieto

    6. pren. voj. sparare, mitragliare, bombardare:
    tolči sovražnika iz zasede tendere un'imboscata al nemico
    letala tolčejo mesta v zaledju l'aviazione bombarda le città delle retrovie

    7. tolči po attaccare, criticare:
    kritika tolče po površnosti dela la critica rinfaccia all'opera la sciatteria

    8. (prizadevati) colpire, danneggiare:
    kmeta tolčejo slabe letine il contadino risente dei cattivi raccolti

    9. (s težavo govoriti kak jezik) masticare:
    nekako tolčem angleščino mastico un po' di inglese

    10. pren. (živeti, shajati) vivacchiare, campare:
    nekako že tolčemo si campa
    tolči revščino, pomanjkanje campare d'aria
    tolči lakoto fare la fame
    vse leto tolči krompir mangiare patate tutto l'anno
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    šport. tolči žogo v mrežo tirare a rete
    tolči rekord battere un record
    pejor. tolči mimo, v prazno tirare a vuoto, non cogliere il nesso

    B) tólči se (tólčem se) imperf. refl.

    1. battersi:
    pren. tolči se po glavi pentirsi
    tolči se po prsih battersi il petto; vantarsi

    2. battersi, lottare

    3. contrastare, essere in contrasto:
    njegovo mnenje se je tolklo z mnenji drugih il suo parere contrastava con quello degli altri
    barve se tolčejo i colori contrastano, fanno a pugni

    4. pren. campare, vivacchiare
  • tolérer [tɔlere] verbe transitif trpeti (quelqu'un, quelque chose koga, kaj), prenašati; dopuščati; figuré gledati skoz prste

    tolérer les abus dopuščati zlorabe
    tolérer un médicament, un traitement prenesi zdravilo, zdravljenje
    ils se tolérent, mais ne s'aiment pas prenašata eden drugega, rada se pa nimata
    on tolère le stationnement sur ce trottoir dopušča se parkiranje na tem pločniku
  • tolerírati (-am) imperf., perf. tollerare; sopportare:
    tolerirati drugačne tollerare i diversi, gli altri
    tolerirati ideje, nazore tollerare le idee, i principi
    ne morem tolerirati, da se tako vedeš non sopporto il tuo comportamento