Franja

téter [tete] verbe transitif sesati; izsesavati

téter son pouce, sa pipe sesati svoj palec, pipo
il tète encore sa mère še sesa pri materi
donner à téter à l'enfant (po)dojiti otroka
téter le lait sesati mleko

texte [tɛkst] masculin besedilo, tekst; izvirno delo

lire Dante dans le texte brati Danteja v izvirniku
soumettre un texte à un éditeur predložiti izvirno delo založniku
choix masculin de textes, textes choisis izbrane strani, fragmenti, značilni za misel ali umetnost kakega avtorja

textile [tɛkstil] adjectif tkalen, tekstilen; masculin tekstil, (= industrie féminin textile) tekstilna industrija

textiles pluriel naturels, artificiels, synthétiques naravne, umetne, sintetične tekstilije
industrie féminin, usine féminin textile tekstilna industrija, tovarna
il travaille dans le textile on dela v tekstilni industriji, je tekstilec

textuel, le [tɛkstɥɛl] adjectif dobeseden; ustrezen besedilu

traduction féminin textuelle dobeseden prevod
copie féminin textuelle točen prepis
voilà ce qu'il a dit, c'est textuel to so njegove lastne besede

téža poids moški spol (tudi figurativno) , pesanteur ženski spol , (obremenitev) charge ženski spol, figurativno importance ženski spol

brez teže sans poids, sans importance
atomska teža poids (ali masse ženski spol) atomique
čista ali neto (kosmata ali bruto) teža poids net (brut)
(boks) mušja (petelinja, peresna, lahka, polsrednja, srednja, poltežka, težka) teža poids mouche (coq, plume, léger, mi-moyen, moyen, mi-lourd, lourd)
koristna teža poids utile
molekularna teža poids moléculaire
nakladalna teža charge limite
presežna teža excédent moški spol de poids, poids en excédent, surpoids moški spol
teža pod povprečjem manque moški spol de poids, insuffisance ženski spol de poids
specifična teža poids spécifique
telesna teža poids (du corps)
živa teža poids vif
imeti težo avoir du poids (ali de l'importance), être important, compter
pridobiti (izgubiti) na teži prendre (perdre) du poids
presegati težo dépasser le poids
prodajati po teži vendre au poids

téža (-e) f

1. peso (tudi ekst.); onere:
snov ima prostornino in težo la materia ha un volume e un peso
veje so se pripogibale pod težo plodov i rami si chinavano sotto il peso dei frutti
bruto, neto teža peso lordo, peso netto
pren. teža odgovornosti il peso della responsabilità

2. (težavnost) gravosità, gravezza, difficoltà; peso:
lajšati komu težo življenja alleviare a qcn. il peso della vita

3. (velikost, stopnja) grado, gravità:
ugotoviti težo poškodbe accertare la gravità della lesione

4. pren. (največji del odgovornosti) peso, responsabilità:
prevzeti nase vso težo zgodovinske odločitve assumersi il peso della storica decisione

5. pren. (vrednost, tehtnost) importanza, valore, peso:
taki dokazi so brez teže dati così sono privi di valore

6. fiz. forza di gravità
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
nositi glavno težo dela sostenere il peso principale del lavoro
nesreča ji z vso težo leži na duši la disgrazia le pesa molto
evf. rešiti se zemeljske teže morire, spirare
nase vzeti težo dejanja assumersi la responsabilità dell'azione
vreči z ramen težo dneva togliersi, levarsi di dosso il peso delle preoccupazioni quotidiane
zapustiti domovino pod težo razmer lasciare la patria a causa della situazione insostenibile
bibl. dovolj je dnevu lastna teža il peso quotidiano basta e avanza
žel. adhezijska teža peso aderente
kem. atomska teža peso atomico
teh. dopustna teža, lastna teža (vozila) peso consentito, peso proprio
agr. hektolitrska teža žita peso di un ettolitro di grano
klavna teža peso morto
grad. koristna teža peso utile
fiz. specifična teža peso specifico

težèk pesant, lourd , (bolezen) grave, sérieux , (težaven) pénible, difficile, ardu, dur; gros

težka artilerija artillerie ženski spol lourde
težka atletika poids et haltères
težka bolezen maladie ženski spol grave
težki boj dur (ali rude) combat, combat acharné
težko delo travail moški spol dur, difficile, pénible, ardu
težki kamion camion moški spol (ali poids moški spol) lourd
težki motor grosse moto
težki porod accouchement moški spol laborieux
težka prtljaga gros bagage
s težkim srcem le cœur gros (ali lourd)
težek kot svinec lourd comme du plomb
težki top canon moški spol de gros calibre
težki udarec coup moški spol dur, figurativno rude coup
težka usoda sort moški spol cruel
imeti težko glavo avoir la tête lourde
biti 2 funta težek peser deux livres
biti v težkem položaju être dans une situation difficile

têžek | težák (têžka -o)

A) adj.

1. pesante; che pesa (tudi ekst.):
težek kot svinec pesante come il piombo
težek zimski plašč cappotto pesante
težek osemdeset kilogramov di ottanta chili, che pesa ottanta chili
težka industrija industria pesante

2. (ki je iz debelih, velikih sestavnih delov) pesante, massiccio:
težki tovornjaki autocarri pesanti
težko pohištvo mobili massicci

3. (ki izraža telesni napor) pesante:
težki koraki passi pesanti
težko dihanje respiro affannoso

4. (za katerega je potreben velik trud, spretnost) difficile, arduo, faticoso:
težek poklic professione difficile
težka naloga compito difficile, arduo
za seboj ima težek dan ha avuto una giornata faticosa

5. (ki prinaša dosti težav) grave, gravoso, sgradevole; duro; pericoloso:
težka bolezen malattia grave
težka naloga incarico gravoso
težka resnica verità sgradevole
težek poraz dura sconfitta

6. (ki prizadeva bolečino) penoso, grave, brutto:
težka izguba una perdita grave, penosa
težka slutnja un brutto presentimento

7. (ki povzroča neprijetno telesno počutje) pesante:
težek zrak aria pesante
težek molk un pesante silenzio

8. (hud) grave, forte:
težka žalitev offesa grave
težki davki forti tasse

9. (ki ima značilnost v visoki meri) grave; un fior di; un bel po' di:
težek ranjenec ferito grave
težek tat un fior di malandrino
vreči stran težke milijone scialacquare un bel po' di milioni

10. forte; (težko prebavljiv) pesante:
pog. težka hrana cibi pesanti

11. (siten, nadležen) difficile, noioso, molesto, scontroso; ostico:
težek otrok un bambino difficile
pog. težek tip un tipo, un individuo ostico
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. zaslužiti težek denar guadagnare bei soldi, un bel po' di soldi
govoriti s težkim glasom parlare con voce fonda
pren. težek kamen se mu je odvalil od srca si è tolto un grave peso dal cuore
pren. služiti težek kruh guadagnarsi il pane a costo di grandi sforzi
pren. človek, težek milijone uno che ha molti milioni
rel. dajati težek odgovor pred Bogom macchiarsi di gravi colpe davanti a Dio
pren. zadati čemu težek udarec infliggere un grave colpo a qcs., colpire gravemente qcs.
pren. prizadeti težko rano komu colpire gravemente qcn.
imeti težko sapo avere il respiro pesante, affannoso
pren. veke so mu postale težke gli cadono le palpebre
pren. imeti težke zveze avere importanti entrature
pren. zapustiti dom s težkim srcem lasciar la casa, la patria a malincuore
šport. težka atletika atletica pesante
voj. težka artilerija artiglieria pesante
voj. težka strojnica mitragliatrice pesante
voj. težki top cannone pesante
voj. težko orožje armi pesanti
šport. težka kategorija categoria pesante
metal. težka kovina metallo pesante
težka ječa carcere duro
težka pasma konj, kokoši razza di cavalli da tiro, razza di galline da macello
težka prst terra argillosa
metal. težka valjalna proga treno di laminazione di blocchi metallici
kem. težka voda acqua pesante
strojn. težki bencin benzina pesante
grad. težki beton calcestruzzo ordinario
les. težki les legno duro
kem. težki vodik idrogeno pesante, deuterio
strojn. težko olje olio pesante
težko motorno kolo maximoto
med. težka sapa polipnea
pren. težki kalibri gli alti papaveri

B) têžki (-a -o) m, f, n
brati kaj težkega leggere cose serie
ne jesti nič težkega non mangiare cibi pesanti
težka (trda) mu prede è alle strette, è tra l'uscio e il muro

the¹ [ɵə pred soglasnikom, ði pred samoglasnikom, ði: poudarjeno]
določni člen (včasih preveden s ta, to)

the Browns Brownovi, družina Brown
the poor reveži
the Danube Donava
the Balkans Balkan
the French Francozi
the King kralj (angleški idr.)
the saddle figurativno jezdenje, jahanje
the stage gledališka (igralska) dejavnost
the World svet, Svet
the United States of America ZDA
the Yugoslavia of to-day današnja Jugoslavija
the dog is a useful animal pes (kot vrsta) je koristna žival
he loves the girl on ima rad to dekle
two shillings the pound dva šilinga (za) funt
by the day na dan
by the dozen po ducatu
it is only a step from the sublime to the ridiculous le en korak je od vzvišenega do smešnega

thé [te] masculin posušeni čajni listi; čaj (pijača); čajanka; popoldanska lahka malica s čajem in čajnim pecivom, kolači

thé de Chine kitajski čaj
thé dansant čajanka s plesom
culture féminin, cueillette féminin du thé gojenje, obiranje čaja
mélange masculin de thé čajna mešanica
négociant masculin en thé trgovec s čajem
paquet masculin, sachet masculin de thé zavojček, vrečica čaja
rose féminin thé, rose-thé vrtnica čajne barve
salon masculin de thé čajnica, čajarna
service masculin à thé čajni servis
une tasse de thé léger, fort, au citron, au lait, nature skodelica lahkega, močnega, s citrono, z mlekom, naravnega čaja
boire, prendre du thé piti čaj
faire, préparer du thé napraviti, pripraviti čaj
prendre le thé malicati popoldne čaj in čajno pecivo, kolače
donner un thé prirediti čajanko
être invité à un thé biti povabljen na čajanko

théâtre [teɑtrə] masculin gledališče, teater; gledališki oder; igralska umetnost; figuré prizorišče, področje; prisiljenost, nenaravnost, izumetničenost

théâtre amateur amatersko gledališče
théâtre de boulevard lahke komedije
théâtre en plein air, de verdure letrio gledališče, na prostem (v parku)
théâtre d'opérations bojišče
coup masculin de théâtre presenetljiv preobrat
théâtre de l'Opéra operno gledališče
critique féminin, pièce féminin de théâtre gledališka kritika, igra
acteur masculin, actrice féminin de théâtre gledališki, -a igralec, -lka
habitué masculin du théâtre stalni obiskovalec gledališča
homme masculin de théâtre gledališčnik
scène féminin du théâtre gledališki oder, scena
aller au théâtre iti v gledališče
faire du théâtre nastopati v gledališču kot igralec
le théâtre fait relâche gledališče je zaprto (ni predstave)
c'est du théâtre, il fait encore du (ali son) théâtre to je »teater«, že spet uganja (svoj) »teater«

théorie [teɔri] féminin teorija; péjoratif abstraktna modrost; dolga vrsta

en théorie v teoriji, teoretično
théorie de l'hérédité dednostna teorija
théorie de la littérature literarna teorija
théorie des quanta, de la relativité kvantna, relativnostna teorija
c'est de la théorie to je teorija
cela n'est vrai qu'en théorie to je res le v teoriji
bâtir une théorie zgraditi teorijo
mettre une théorie en pratique spremeniti teorijo v prakso
les gens viennent en longues théories ljudje prihajajo v dolgih vrstah

thermomètre [-mɔtrə] masculin toplomer

thermomètre à mercure, médical živosrebrni, medicinski toplomer
thermomètre radiateur termostat
le thermomètre monte, descend termometer se dviga, pada
thermomètre à alcool alkoholni toplomer

this množina these [ðis, ði:z]

1. zaimek
ta, to

all this vse to
this and that to in ono, marsikaj
after this po tem
this above all predvsem to
before this pred tem
by this medtem, med tem časom; doslej
ere this nekoč
for all this zato, zaradi tega; kljub vsemu temu
from this od zdaj, odslej
like this tako(le)
this, that and the other vse mogoče stvari, razne reči
this is my brother to je moj brat
these are my children to so moji otroci
it is like this stvar je taka
this is what happened tole se je zgodilo
this is the way to do it tako(le) se to naredi
he should have been here by this zdajle bi že moral biti tu
they were talking about this, that and the other govorili so o tem in onem, o vsem mogočem

2. pridevnik
ta, to; današnji

in this country v tej (naši) deželi
this day danes
this year to leto; tekoče leto; letos
this day week (fortnight) danes teden (14 dni)
in these days dandanes
(for) these three weeks zadnje tri tedne
to this day do danes, še danes
this morning to jutro, danes zjutraj, davi
this afternoon danes popoldne
this evening danes zvečer, drevi, nocoj
this once to pot edino, edinole tokrat
this time to pot
business is bad these days posli gredo slabo te dni (v teh časih)
take this book, not that one vzemite to knjigo, ne one

3. prislov
tako

this much tako mnogo, toliko
this far tako daleč

tí (têbe) pron.

1. tu (te, ti):
ti pojdi naprej, mi bomo počakali tukaj tu va avanti, noi aspettiamo qui
ti, neumnež, pa si ji verjel e tu scemo le hai creduto
uboga ti, ki si vedno sama povera te che stai sempre sola!
brez tebe ne gremo nikamor senza di te non ci muoviamo
zabavljali so čezte sparlavano di te, ce l'avevano con te

2. (izraža nedoločeno, katerokoli osebo) tu:
samo prepirajo se in kričijo. Ti pa jih razumi! non fanno che litigare e strillare. E tu valli a capire!

3. (v dajalniku izraža osebno prizadetost) ○:
on ti pa gre in vse pove sosedom e lui, da bravo, va a raccontare tutto ai vicini

4. pren. (z oslabljenim pomenom, poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže) ○:
to pa ni res, ti lažnivec questo non è vero, bugiardo che non sei altro

5. pren. (v dajalniku poudarja veliko stopnjo povedanega) ○:
to ti je dekle! che ragazza!
to ti je bil razgled! che magnifica veduta!

6. (v svojilni rabi, tvoj)
ime ti je Marko (tvoje ime je Marko) ti chiami Marco, il tuo nome è Marco
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
obrne se in odide, meni nič, tebi nič si volta e se ne va senza un saluto, senza dir parola
tega ti ne pozabim questa non la dimenticherò, questa me la lego al dito
ne jezi me, ti rečem e non farmi arrabbiare se ti dico
pog. na tebi je, kako bo stvar potekala dipende da te come andrà la cosa
pog. dobimo se pri tebi ci troviamo da te
biti na ti s kom dare del tu a qcn.
PREGOVORI:
danes meni, jutri tebi oggi a me, domani a te

tibia [tibja] masculin, anatomie golenica, piščal, tibija

donner un coup de pied dans le tibia brcniti v golenico
fracture féminin du tibia zlom golenice

tic [tik] masculin, médecine tik, trzaj ali drget ene ali večobraznih mišic, trzanje; figuré smešna, čudna razvada, manija

il a le tic de ronger ses ongles on ima razvado, da si grize nohte
il a le tic de finir ses phrases par «n'est-ce pas» ima čudno navado, da svoje stavke končuje z »n'est-ce pas« (kajne)

tick⁴ [tik]

1. samostalnik
tiktakanje, bitje (ure)
pogovorno trenutek; kljukica (zaznamovalni znak v seznamu)

to the tick, on the tick na sekundo točno; točno (ob uri)

2. prehodni glagol
(od)tiktakati (the hours ure; na brzojavnem aparatu ipd.)
(= tick off) označiti s kljukico (da je nekaj preverjeno, predelano, pregledano); markirati
neprehodni glagol
tiktakati, delati tiktak; poteči, miniti, funkcionirati; eksistirati

persons who are ticking along on one kidney osebe, ki žive le z eno ledvico
what makes me tick figurativno kar me drži pokonci

tičáti être, se trouver, se tenir; être fourré dans; être enfoncé (ali fiché, planté) dans

tičati v delu être plongé dans le travail
vedno doma tičati ne pas bouger de chez soi, se terrer chez soi, être casanier
ključ tiči v vratih la clef est sur la porte (ali familiarno dans la serrure)
kje vendar tiči? où est-il donc (fourré)?
kdo tiči za tem? qui est (là-) derrière?
za tem nekaj tiči il y a quelque chose là-dessous, il y a anguille sous roche
do vratu tičati v dolgovih être fort endetté, être criblé de dettes; avoir des dettes par-dessus la tête

tiède [tjɛd] adjectif mlačen (tudi figuré); (zrak) mil; masculin mlačnež

chrétien masculin tiède mlačen kristjan
il fait tiède zrak, temperatura je mil(a)
le café est déjà tout tiède kava je že čisto mlačna
boire tiède piti mlačno pijačo
devenir tiède postati mlačen