Franja

Strauß¹, der, (-es, -e) Tierkunde noj; den Kopf in den Sand stecken wie der Vogel Strauß tiščati glavo v pesek kot noj

streak¹ [stri:k] samostalnik
proga, črta; (svetlobna) črta ali proga; žila (v lesu); nit (druge barve)
kemija gostina (v steklu)
figurativno nadih, mrvica, malce

black with yellow streaks črn z rumenimi progami
streak of lightning blisk
like a streak of lightning kot blisk, bliskovito
the silver streak figurativno Rokavski preliv

stream¹ [stri:m] samostalnik
vodni tok, vodotok; tok, struja; reka (tudi figurativno)
potok
figurativno smer, usmeritev; dolg niz (česa), obilica, velika množina

against the stream proti toku
down the stream po toku navzdol
up the stream po toku navzgor
with the stream s tokom (tudi figurativno)
Gulf stream Zalivski tok
three-stream school britanska angleščina šola s tremi različnimi usmeritvami
stream of tears (of blood) potok solza (krvi)
to go with the stream figurativno slediti toku, delati (misliti) isto kot večina

stregua f mera, merilo:
alla stregua di enako kot
considerare tutti alla stessa stregua vse soditi po istem kopitu; vse enačiti, enako obravnavati

streh|a [é] ženski spol (-e …) gradbeništvo, arhitektura das Dach (bakrena Kupferdach, cerkvena Kirchendach, čebulasta Zwiebeldach, čopasta Krüppelwalmdach, neprava šotorasta Walmdach, dvokapna Satteldach, enokapna Pultdach, koničasta Spitzdach, konzolna Kragdach, kupolasta Kuppeldach, lamelna Lamellendach, lupinasta Schalendach, mansardna Mansardendach, Mansarddach, obešena/viseča Hängedach, opečnata Ziegeldach, pločevinasta Blechdach, pomična Schiebedach, prečna Querdach, ravna Flachdach, rombasta Rautendach, salonitna Eternitdach, skrilasta Schieferdach, slamnata Strohdach, s skodlami krita Schindeldach, steklena Glasdach, stolpna Helmdach, stožčasta Kegeldach, iz valovite pločevine Wellblechdach, stolpa Turmdach, voza Wagendach, za plezanje Kletterdach, strma Steildach, šotorasta Zeltdach, varovalna Schutzdach, vrhnja Überdach, vrtljiva Schwenkdach, zgibana Faltdach, žagasta Sägedach); das Verdeck (zložljiva Klappverdeck); die Bedeckung (polstena Filzbedeckung)
… strehe Dach-
(del der Dachteil, nagib die Dachneigung, oblika die Dachform, koeficient oblike der Dachformbeiwert, površina die Dachfläche, snežni plaz s die Dachlawine)
podoben strehi dachartig
vod na strehi die Dachleitung
vagon s pomično streho železnica der Schiebedachwagen
streha nad glavo figurativno das Obdach
brez strehe obdachlos
imeti streho nad glavo/ne imeti strehe nad glavo ein/kein Dach überm Kopf haben
izgubiti streho nad glavo obdachlos werden
najti streho unterkommen
figurativno boljši vrabec v roki kot golob na strehi besser ein Spatz in der Hand als eine Taube auf dem Dach
pod streho unter dem Dach
imeti pod streho figurativno (etwas) unter Dach und Fach haben
pod isto streho unter einem Dach
podstaviti pod streho unterstellen
spraviti pod streho unterbringen, figurativno unter Dach und Fach bringen
vzeti pod streho beherbergen
figurativno ogenj v strehi großer Aufruhr, avstrijsko, švicarsko: Feuer am Dach

stréha (-e) f

1. grad. tetto:
opečnata, slamnata streha tetto di tegole, di paglia
sleme strehe comignolo, linea di colmo
dvokapna, štirikapna streha tetto a due, a quattro spioventi
šotorasta, kupolasta, ravna streha, streha na zatrep tetto a capanna, a cupola, piano, a padiglione
hiša je že pod streho la casa ha già il tetto
poiskati si streho mettersi al riparo

2. ekst. tetto, tettoia:
streha avtomobila il tetto dell'automobile
streha postaje la tettoia della stazione

3. pren. (stanovanje, dom) tetto:
domača, rodna streha tetto natio, paterno
ostati brez strehe restare senza tetto
živeti pod skupno streho vivere sotto lo stesso tetto
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. o tem čivkajo že vrabci na strehi la cosa è di dominio pubblico, è risaputa
pren. komaj odpre usta, že je ogenj v strehi non appena apre la bocca che già scoppia la lite
ves pridelek je pod streho il raccolto è immagazzinato
pren. študija bo kmalu pod streho il saggio sarà ultimato fra breve
pren. imeti ga pod streho (pod kapo) essere alticci
pren. spraviti otroke pod streho sistemare i figli
pren. vzeti koga pod streho alloggiare qcn., accogliere qcn. sotto il proprio tetto
pren. streha sveta il tetto del mondo, l'Everest
PREGOVORI:
bolje vrabec v roki kot golob na strehi meglio un uovo oggi che una gallina domani; meglio un uccello in man, che tordo in frasca

strel|a¹ [é] ženski spol (-e …)

1. der Blitz; udar: der Blitzeinschlag, Blitzschlag
strela udari der Blitz schlägt ein
nevarnost strele die Blitzgefahr
poškodbe zaradi strele der Blitzschaden
zaščita pred strelo der Blitzschutz
figurativno kot strela z jasnega wie der Blitz aus dem heiteren Himmel
kot od strele zadet figurativno wie von Donner gerührt
gromska strela! Donnerwetter!

stréla thunderbolt, flash of lightning, lightning; (udarec) a stroke of lightning

stréla z jasnega neba a bolt from the blue
kot od stréle zadet thunderstruck, dumbfounded
biti zadet od stréle to be struck by lightning
kot stréla zadeti to strike like a thunderbolt
zadeti kot stréla z jasnega to hit (someone) like a bolt from the blue
novica je bila zame kot stréla z jasnega the news came to me like a bolt from the blue
stréla je udarila v drevo a tree was struck by lightning
kot stréla hiter quick as lightning
kot stréla je šinil proč he was off like a shot
kot stréla hitro (figurativno) like (greased) lightning
priti kot stréla z jasnega to appear suddenly out of the blue, to come all of a sudden
gromska strél! well I'll be blowed!

stréla (-e) f

1. fulmine, folgore; pren. knjiž. saetta; pesn. dardo:
strela je udarila v drevo il fulmine ha colpito un albero
hiter kot strela veloce come un fulmine
priti, pasti kot strela z jasnega capitare, piombare come un fulmine a ciel sereno

2. pren. uomo malvagio, perfido

3. inter.
gromska strela! tuoni e fulmini!
da bi ga strela! gli venisse un colpo!
pren. strele udarjajo v visoke vrhove i fulmini colpiscono le cime; feriuntque summos fulmina montes
min. kamena strela cristallo di rocca
vet. kopitna strela quarto

stréla rayo m

od strele zadet alcanzado (ali herido ali fulminado) por el rayo
kot da bi ga strela zadela (fig) como si le tocara un rayo
kot strela iz jasnega (neba) como un rayo en tempo sereno, como una bomba
strela je udarila el rayo cayó (v sobre)
gromska strela! ¡mil rayos!, ¡rayos!

strelíca arrow

hiter kot strelíca swift as an arrow

strelíca (puščica) flèche ženski spol , trait moški spol , dard moški spol

strelici podoben en forme de flèche, sagittal
izstreliti strelico décocher une flèche (ali un trait)
steči kot strelica partir (ali filer) comme une flèche (ali un trait)

strelíca flecha f (tudi smernik) ; saeta f ; dardo m

strelici podoben en forma de flecha; sagital
izstreliti strelico disparar (ali lanzar) una flecha
steči kot strelica partir con la rapidez de una flecha (ali como una flecha), fam salir disparado

strélica (-e) f freccia; dardo, saetta:
izstreliti strelico far scoccare una freccia, lanciare un dardo
pren. švigniti kot strelica guizzare come una freccia
pren. iz oči mu švigajo strelice lancia occhiate aspre, pungenti

streln|i [é] (-a, -o)

1. vojska, šport, medicina [Schuß] Schuss-, (kanal der [Schußkanal] Schusskanal, klin der [Schußbolzen] Schussbolzen, kot der [Schußwinkel] Schusswinkel, rana die [Schußwunde] Schusswunde, [Schußverletzung] Schussverletzung, razdalja die [Schußweite] Schussweite)

2. rudarstvo Schieß- (mojster der Schießmeister)

3. minerski: Spreng- (opora der Sprengpfahl, roka die Sprengrute, sani der Sprengschlitten, vislice der Sprengausleger, Gratausleger, der Sprenggalgen, žičnica die Sprengbahn, Sprengseilbahn)

strēna (slabše strēnna, na napisih tudi strēnua) -ae, f (menda sab. beseda strēna zdravje, sor. s strēnuus)

1. (dobro) znamenje, znak, omen: Char., quom strena opscaevavit, spectatum hoc mihist Pl., bona scaeva strenaque obviam occessit mihi Pl.

2. ob kakem prazniku, poseb. ob novem letu kot dobro znamenje dano darilo, novoletno darilo: cotidiana oscula edicto prohibuit, item strenarum commercium ne ultra Kal. Ian. exerceretur Suet., edixit et strenas ineunte anno se recepturum stetitque in vestibulo aedium Kal. Ian. ad captandas stipes Suet., asside, si qua ventura est aliqua strena strenue Pomp. ap. Non., proximus ex longo gradus est quaestoris amici curam pro strenis excubuisse tuis Aus., strenam vocamus, quae datur die religioso ominis boni gratia, a numero, quo significatur alterum tertiumque venturum similis commodi Fest.

strésati (-am) | strésti (strésem)

A) imperf., perf.

1. scuotere, agitare, scrollare, sbattere, dimenare:
konj stresa grivo il cavallo scuote la criniera
stresti komu roko stringere la mano di qcn.
stresati steklenico agitare la bottiglia

2. versare, gettare, spargere:
stresati krompir na kup gettare le patate sul mucchio

3. (s tresenjem odstranjevati) sbattere:
stresati prt, rjuho sbattere la tovaglia, il lenzuolo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. stresati dovtipe, šale raccontare barzellette
pren. stresati letnice, podatke kar iz rokava snocciolare date, dati
pren. stresati ogenj in žveplo na nasprotnika attaccare aspramente l'avversario
pren. stresti jezo, nejevoljo na koga sfogare rabbia, malumore su qcn.
stresati smeh ridere di cuore, a crepapelle
smejati se, kot bi orehe stresal ridere ad alta voce, sguaiatamente
pren. stresti ploho kletvic snocciolare una sequela di bestemmie
stresati koga za lase, za ušesa tirare i capelli, le orecchie a qcn.

B) strésati se (-am se) | strésti se (strésem se) imperf., perf. refl.

1. scuotersi, riscuotersi

2. battere, sbattacchiare; rabbrividire:
šipe so se stresale od grmenja il tuono faceva battere i vetri
stresti se od groze, strahu rabbrividire dall'orrore, dalla paura

3. cadere fuori, riversarsi:
košara je polna, zato se jabolka stresajo la cesta è piena perciò le mele cadono fuori

4. stresati, stresti se nad koga sfogarsi su qcn., sfogare la rabbia su qcn.:
otroci ga ujezijo, potem se pa nad ženo strese i bambini lo fanno arrabbiare, poi lui si sfoga sulla moglie

stria -ae, f (iz indoev. baze *ster(H)- črta, proga, pramen, žarek, strela; sor. s stvnem. strī̆-mo = nem. Striemen, Streifen proga, stvnem. strëno pramen, strāla puščica, sl. strela, nem. Strahl žarek, blisk; prim. tudi sl. struna)

1. glob, globel, žleb, žlebič, brazda, utor, jama, vdolbina: rimosa Plin., quā aratrum vomere striam facit, sulcus vocatur Varr.

2. occ.
a) guba na obleki: Ap.
b) kot arhit.t. t. žlebič, (u)žlebitev na stebrih: Vitr.

stríči (strížem)

A) imperf. tagliare i capelli; tagliare (unghie); tosare (le pecore); (iz papirja) ritagliare:
striči na balin rapare
striči z uhlji, ušesi tendere le orecchie
pog. striči komu peruti tarpare le ali a qcn.
pren. striči proračun fare tagli al bilancio

B) stríči se (strížem se) imperf. refl. tagliarsi i capelli; farsi tagliare i capelli:
že deset let se ne striže da dieci anni non si taglia i capelli
še vedno se striže pri istem frizerju kot pred leti da anni si serve presso lo stesso parrucchiere

strinato agg.

1. osmojen

2. suhcen:
magro strinato suh kot trlica