Franja

Οἰνόη, ἡ 1. atiški okraj. 2. selo pri Maratonu.

οἶνος, ὁ [Et. iz ϝοινος, sor. lat. vinum iz woinom, iz lat. nem. Wein, slov. vino] 1. vino; pl. vrste vina, κρίθινος in ἐκ κριθῶν pivo, παρ' οἴνῳ pri vinu, ἐν οἴνῳ v pijanosti. 2. NT omotno (čarodejno) vino, (o)mamilo.

Οἰνοῦσσαι, αἱ več otokov pri Hiju.

ὄμνῡμι, ὀμνύω [fut. ὀμοῦμαι, aor. ὤμοσα, pf. ὀμώμοκα, plpf. ὠμωμόκειν, pass. pf. ὀμώμοσμαι, aor. ὠμό(σ)θην, fut. ὀμοσθήσομαι; ep. pr. imp. 2 sg. ὄμνυθι, aor. ὤμοσσα, ὄμοσ(σ)α] 1. a) prisegam, trdim ali obetam kaj pod prisego, ὅρκον βουλευτικόν zaprisežejo me, ἐπίορκον krivo prisegam; b) kličem koga s prisego za pričo, prisegam pri kom θεούς, NT κατά τινος, ἔν τινι. 2. rotim se, prisegam na kaj, potrjujem kaj s prisego σπονδάς.

ὁμό-κᾱπος, ὁ prebivalec istega vrta, tovariš pri jedi.

ὁμό-κλῑνος 2 (κλίνη) ion. ki leži pri isti mizi, tovariš pri mizi ali obedu.

ὁμο-σίπυοι, οἱ tovariši pri obedu.

ὁμό-σῑτος 2 (σιτέομαι jem) ion. tovariš pri mizi (obedu), μετά τινος ki jé skupaj s kom.

ὁμό-σπονδος 2 (σπένδω) ki skupno s kom daruje, ki jé pri isti mizi.

ὁμο-τράπεζος 2 ki jé pri isti mizi, tovariš pri mizi (obedu), zaupnik.

ὅμως (ὁμός) členica vkljub temu, pri vsem tem, vendarle; pogosto stoji pri pt., ki se prevaja z akoravno, dasi; včasih se mu pristavijo druge členice: ἀλλά, δέ, καί itd.

ὀπισθοφυλακέω sem pri zadnji straži, vodim zadnjo stražo.

ὀρῑ́νω [aor. ὤρῑνα, med. ὠρίνατο, pass. ὠρίνθην] 1. act. premikam, razburjam, razburkam πόντον, (raz)dražim, vznemirjam, ganem κῆρ, ἦτορ, povzročujem, obujam γόον, ὀρυμαγδόν. 2. pass. prestrašim se, vznemirjam se, ὀρινθέντες prepadeni, prestrašeni, Ἴρῳ κακῶς ὀρίνετο θυμός Iru ni bilo lahko pri srcu, bil je prestrašen.

ὁρκίζω (ὅρκος) 1. zaprisežem, τινά koga. 2. rotim, zaklinjam, τινά τι koga pri čem NT.

ὅρκος, ὁ (gl. ἕρκος) 1. prisega, s prisego potrjena obljuba, zakletba, θεῶν prisega pri bogovih, sveta prisega, ὑφ' ὅρκου s prisego, καταλαμβάνω ὅρκῳ τινά ali ὅρκους προσάγω τινί zavežem koga s prisego, ὅρκους κινέω περί τινος potrjujem kaj s prisego; κατὰ τοὺς ὅρκους po prisegi, παρὰ τοὺς ὅρκους proti prisegi, ὅρκον ὄμνυμι κατ-, ἀπόμνυμι, δίδωμι prisegam, ὅρκον προστίθημι potrdim s prisego, ὅρκον αἱρέομαί τινος velim komu priseči, zaprisežem koga; pers. Ὅρκος sin Eride, služabnik Zevsov. 2. oseba ali stvar, pri kateri kdo prisega, priča prisege, maščevalec prisege.

ὁρκωμοτέω (ὅρκον ὀμνύναι) prisegam, θεούς pri bogovih.

οὐ, οὐκ, οὐχ, na koncu stavka οὔ = ne NT; ojačeno οὐχί, ion. οὐκί, οὔ-περ ne 1. zanikuje pojme: οὔ φημι, οὐ λέγω rečem, da ne, tajim, οὐκ ἐῶ ne pustim, zabranjujem, prepovedujem, οὐ βούλομαι, οὐκ ἐθέλω nočem, branim se, οὐκ ὠφέλιμος škodljiv, οὐκ ἐν καιρῷ ob neugodnem času (litotes), οὐ νομίζω mislim, da ne; pri subst. διὰ τῆς Λευκάδος τὴν οὐ περιτείχισιν ker ni hotel obkoliti, ἡ τῶν γεφυρῶν οὐ διάλυσις. 2. zanikuje povedne in vprašalne stavke, če se pričakuje trdilen odgovor; v dir. vpraš. je οὐ = ἆρ' οὐ = nonne; posebno v zvezi z ind. fut., da izraža nujen poziv: οὐκ ἀφήσεις; ali je nočeš pustiti = takoj jo pusti! οὐκ ἄξεθ' ὡς τάχιστα; takoj jo odpeljite; pri rahlem opominu tudi z opt.: οὐκ ἂν φράσειας povej mi vendar. 3. stoji eliptično v odgovorih, kjer je treba glagol iz vprašanja dopolniti: πότερον ἕψονται Κύρῳ ἢ οὐ; nadalje a) οὐ μή (k οὐ se mora dopolniti izraz bojazni) n. pr. οὐ μὴ γένηται = οὐ φόβος, μή γένηται ni se bati, da bi se zgodilo = ne bo se zgodilo; nadalje stoji οὐ μή tudi namesto imperativa: οὐ μὴ δυσμενὴς ἔσει φίλοις ne bodi sovražen, οὐ μὴ ξεγείρεις ne vzbujaj ga; b) οὐχ ὅπως, οὐχ ὅτι – ἀλλὰ καὶ (οὐδέ) = οὐ λέγω, οὐκ ἐρῶ ὅπως, ὅτι ne samo (ne) … ampak tudi (niti), οὐχ ὅτι παίζει (Protag. 336. d) = οὐ λέγω, ὅτι nočem trditi, da = vkljub temu da, dasi. 4. ojačuje se zlasti z: a) μήν: οὐ μήν gotovo ne, vendar ne, zares ne, οὐ μὴν οὐδέ da niti ne, οὐ μὴν ἀλλά pri vsem tem, pa vendar, toda, vkljub temu; b) γάρ: οὐ γὰρ οὖν gotovo ne, οὐ γὰρ τοι, οὐ γὰρ δήπου kajti (pač) vendar ne; οὐ γὰρ (v odgovoru) seveda ne, οὐ γὰρ ἀλλά gl. γάρ; c) μέντοι α.) gotovo ne; β.) toda vendar ne οὐ μέντοι ἱκανῶς γε; γ.) (v vpraš. stavkih: ali res ne? οὐκ ἔλεγες μέντοι σύ ali (zares) nisi rekel?; δ.) μόνον οὐ, ὅσον οὐκ ἤδη malodane, skoraj, οὐ πάνυ (πάντως, πάμπαν) nikakor ne, οὐ μόνον – ἀλλὰ καί ne samo … ampak tudi, οὐκ ὥσπερ nasproti.

οὐδ-είς, οὐδε-μία, οὐδ-έν, gen. οὐδενός, οὐδεμιᾶς 1. niti eden, nihče, nobeden, nič, ἤ τις ἢ οὐδείς komaj ta ali oni, zelo malo (njih), οὐδεὶς ὅστις nikdo, οὐδεὶς ὅστις οὐ vsakdo, vsi, οὐδὲν ὅτι οὐκ vse. 2. malovreden, brez vrednosti οὐδένες ἐόντες ἐν οὐδαμοῖσι ἐοῦσι, οὐδὲν λέγω nimam prav, govorim nespametno (neumnosti, nezmisel), οὐδέν εἰμι po meni je, sem uničen, sem nič(la), sem brez veljave (vrednosti), sem nizkega rodu, ὅτῳ ταῦτα παρ' οὐδέν ἐστι kdor se za to ne meni, ἄγω τὸ πρᾶγμα ὡς παρ' οὐδέν smatram stvar za malo važno, δι' οὐδενὸς ποιοῦμαι, τίθεμαι nič ne cenim (veljam), ἐν οὐδενὸς μέρει εἰμί, παρ' οὐδὲν ἄγω, τίθεμαι, εἰμί nič ne veljam, sem brez veljave. 3. adv. οὐδέν v nobenem oziru, nikakor ne, prav nič ἔτισε; sploh ne; οὐδέν τι nikakor ne, οὐδὲν μᾶλλον nič bolj, vkljub temu, pri vsem tem, vendar, οὐδὲν ἧσσον (ἔλαττον) nič manj, ravno tako, tem bolj.

οὖς, ὠτός, τό [Et. iz ὀος, οὐσος, slov. uho (h iz s), lat. auris (iz ausis), aus-culto, nem. Ohr. – gen.pl. ὤτων], ep. οὖας, ατος, τό 1. uho; ἀκούω εἰς οὖς slišim na uho, pove se mi kaj kot skrivnost NT, λαλέω πρὸς τὸ οὖς šepetam na uho NT, εἰς ὦτα φέρω prinašam na uho, pravim skrivaj, δι' ὠτὸς πρός τινα ἐννέπω zašepetam komu na uho, φθόγγος βάλλει με δι' ὤτων glas mi je prišel do ušes, τὰ ὦτα παρέχω poslušam, ἐπέχομαι zamašim si ušesa; ὁ ἵππος ὀρθὸν οὖς ἵστησιν konj striže z ušesi; pren. τὰ βασιλέως ὦτα tajni služabniki (redarji) perz. kraljev. 2. uho, ročaj (pri posodi).

οὕτω(ς), οὑτωσί (adv. od οὗτος) 1. a) tako, na ta način, ὡς … οὕτως kakor … tako, οὕτως ἔσται tako bode, tako se naj zgodi; včasih = ὧδε: takole, na tale način; b) na isti način; ravno tako (posebno, ako sledi stavku s ὡς ali ὥσπερ); c) pri (v) teh razmerah, v tem slučaju, pod tem pogojem; d) potemtakem, na ta način, torej ἦν οὕτω δὴ παῖς; e) v grajalnem zmislu: = αὔτως samo (kar) tako, na navaden način, površno, lahkomišljeno, takoj, precej; f) tako zelo, tako resnično, tako malo; tako posebno pri željah in prisegah: οὕτως ὀναίμην τῶν τέκνων, μισῶ τὸν ἄνδρα kakor resnično želim, da doživim veselje na svojih otrocih, tako sovražim tega moža; g) pleonastično stoji v začetku poreka (posebno za časovnimi in vzročnimi stavki), da bolj poudarja časovno ali logično zvezo: tedaj (pa), nato, zato; slično stoji za. pt. = ἔπειτα: ἐκέλευσεν αὐτὸν συνδιαβάντα ἔπειτα οὗτως ἀπαλλάττεσθαι in nato tako; ἐπειδὴ περιελήλυθε ὁ πόλεμος …, οὕτω δὴ Γέλωνος μνῆστις γέγονε tedaj šele, ἢν δέ τις ἀπειθῇ, οὕτως οἱ πολέμιοι πλεῖστον ἐψευσμένοι ἔσονται. 2. zveze: οὕτω δή tako torej (seveda, zares), οὕτω που tako pač, καὶ οὕτως tudi tako, vkljub temu, οὐδὲ οὕτως niti tako ne.