Franja

opīnor -ārī -ātus sum (najbrž denominativ iz *opiō(n)- ōnis mnenje, pričakovanje, soobl. k optiō -ōnis [prim. optiō in optō], prim. lat. in-opīnus, nec-opīnus) domnevati, domišljati si, dozdevati se komu, meniti, misliti, soditi, imeti v mislih, ocenjevati, predstavljati si (naspr. compertum habeo, affirmo, pro certo habeo, scio): se non opinari, sed scire dicit Ci., loquor, ut opinor Ci., parva opinatu Plin.; z acc.: sapientem saepe aliquid opinari, quod nesciat Ci., quod ego non magis somniabam neque opinabar Pl.; z ACI: deos esse naturā opinamur Ci.; z de = zamisliti si kaj in to (zamisel) izreči, izreči (izrekati) svoje mnenje (svojo sodbo), soditi o kom, čem: Gell., de vobis hic ordo opinatur non secus ac de acerrimis hostibus Ci., durius de rege Iust., de aliquo male Suet.; pogosto kot vrinjeni stavek ut opinor Kom., cum vidisset monile, ut opinor, et auro Ci., verum, ut opinor Ci. ali seveda, tudi samo opinor: H., illa, opinor, tu quoque concedis levia Ci. menim, menda; v vprašanju tudi = kaj ne? Kom., Ci. Pt. pf. opīnātus 3 s pass. pomenom (od star. act. soobl. opīnāre)

1. domišljen, namišljen, dozdeven, navidezen: opinata bona, mala Ci., vestra sunt irreligiose opinata Arn.

2. imeniten, sloveč, slaven: certamen Amm., opinatissima civitas Vulg., Cass. — Toda: nova spe id ausos opinatus Suet. (od dep. opīnārī) pod pretvezo trdeč. — Ixpt. nec opīnāns, nec opīnātus, gl. necopīnāns, necopīnātus.

opisthotonos -ī, m (gr. ὀπισϑότονος)

1. bolezen, pri kateri se zaradi mišičnega krča glava nagne nazaj in je ni mogoče več upogniti naprej, nekak zatilni krč: Plin. — Od tod adj. opisthotonicus 3 (gr. ὀπισϑοτονικός) zatilnemu krču podvržen, bolehajoč za zatilnim krčem: Plin. — Soobl. opisthotonia -ae, f zatilni krč (čisto lat. supinus raptus, naspr. emprosthotonia, čisto lat. pronus raptus): Cael.

2. bolezen, pri kateri človek pada vznak: Hier.

opit pridevnik
1. (pijan) ▸ ittasUgotovili so, da je vozil opit, zato so mu odvzeli vozniško dovoljenje. ▸ Megállapították, hogy ittasan vezetett, ezért elvették a jogosítványát.

2. (v posebnem mentalnem stanju) ▸ megrészegült
Izrael je bil od te odmevne zmage opit. ▸ Izrael megrészegült ettől az átütő győzelemtől.
Ves opit od njene lepote in igralske prepričljivosti se z njo na skrivaj tudi zaroči. ▸ A lány szépségétől és színészi képességeitől megrészegülve titokban eljegyzi.

Opitergium -iī, n Opitêrgij, mesto v Benečiji zahodno od Akvileje (Oglej), zdaj Oderzo: T., Plin. — Od tod adj. Opitergīnus 3 opitêrgijski: Q., Plin.; preb. Opitergīnī -ōrum, m Opitergíni (Opitêrgijci): Fl.

opiti glagol
1. (o vinjenem stanju) ▸ berúg, lerészegedik, elbódulZ vinom se ne moreš opiti tako močno. ▸ Borral nem tudod magadat annyira leinni.
Cilj je jasen: tekmovalce opiti, prižgati kamero, nato pa samo čakati na dramo. ▸ A cél világos: leitatni a játékosokat, bekapcsolni a kamerát, utána pedig kivárni a drámát.
A veš tisto, ko toliko časa ne piješ alkohola, da te opije deci vina ob kosilu? ▸ Tudod, milyen az, amikor annyi ideig nem iszol, hogy az ebédnél elfogyasztott egy deci bortól is lerészegedsz?
Strupnina je seveda tudi alkohol, ki opije glavo. ▸ Az elbódító alkohol is méreganyag persze.

2. (povzročiti ugodno mentalno stanje) ▸ megbódít, elmámorít
Mi se bomo opili samo od zmage! ▸ Bennünket csak a győzelem mámorít el.
Njen vonj mu je opil razum. ▸ Az illata megbódította.

3. (o vsrkanju tekočine) ▸ teleiszik, beivódik
Ko se dobro zmehča in razpusti, dodamo lovorova lista, ščep sladkorja, solimo, popramo in postopoma zalivamo z rdečim vinskim kisom, da se čebula dobro opije tekočine. ▸ Miután alaposan megpuhul és felenged, hozzáadjuk a babérleveleket, egy csipetnyi cukrot, megsózzuk, megborsozzuk, és fokozatosan vörösborecettel öntözzük, hogy a hagyma jól teleigya magát a lével.
Tako majhne škampe bi žar ubil, sopara pa jih ni opila, čeprav je bila vinska. ▸ A grill tönkretette volna ezeket az apró garnélarákokat, de a gőz nem áztatta őket szét, még akkor sem, ha boros volt.

opomôči se se rétablir, se remettre, se refaire, se relever ; familiarno se retaper; reprendre (ali retrouver, recouvrer) des forces; se tirer d'affaire; revenir de

težko si je opomogel od nesreče il a eu du mal à se remettre de son accident
s težavo si je opomogla od svoje žalosti elle s'est remise avec peine de son chagrin
z delom v tujini si je opomogel en travaillant à l'étranger il s'est tiré d'affaire
opomogel si je od strahu il est revenu de sa peur

opomôči se (si) (zdravstveno) to recover, to be restored to health

opomôči se (si) od bolezni (od presenečenja) to get over one's illness (one's surprise)
opomôči se (si) od udarca to recover from a blow; (materialno) to restore one's fortune

opomôči si (-mórem si) perf. refl.

1. ristabilirsi, rimettersi, guarire; ricuperare la salute, le forze; riaversi:
opomoči si od strahu riaversi, rimettersi dallo spavento

2. (gmotno) riprendersi, essere in ripresa; migliorare la (propria) situazione economica; risollevarsi

opomôči si recobrar las fuerzas; reponerse ; fam volver a levantar cabeza

opomoči si od strahu reponerse (ali rehacerse) de un susto
opomoči si od nesreče reponerse de una desgracia

oponašalka samostalnik
1. (kdor posnema gibe ali zvoke) ▸ imitátor
Večina mačk, ki pri živalskih psihologih dosegajo nižje IQ rezultate kot psi, je krasnih oponašalk. ▸ A legtöbb macska, amely az állatpszichológusok IQ-tesztjein alacsonyabb pontszámot ér el, mint a kutyák, remek imitátor.
Tina Fey je ameriški javnosti od lani znana kot izredna oponašalka republikanske podpredsedniške kandidatke Sarah Palin. ▸ Tina Feyt az amerikai közönség tavaly óta Sarah Palin republikánus alelnökjelölt rendkívül ügyes imitátoraként ismeri.

2. (o prevzemanju vzorca) ▸ utánzó
Današnja kraljica pa s svojim oblačenjem očitno ne pritegne oponašalk. ▸ A mostani királynő azonban, úgy tűnik, az öltözködésével nem vonzza az utánzókat.

3. (ptica) ▸ énekes gezerigó, amerikai gezerigóNa otoku Floreana so postavili tudi majhno raziskovalno postajo, da bi tu ponovno naselili ptico oponašalko. ▸ A Floreana-szigeten egy kis kutatóállomást hoztak létre, hogy az énekes gezerigót visszatelepíthessék.

opotékati se opotêči se to stagger, to totter; to lurch; to reel

opotékati se, opotêči se se pod bremenom to stagger under a burden
opotékati se, opotêči se od pijanosti to stagger in a drunken state
opotékati se, opotêči se od udarca to reel under a blow
kdor se opoteka staggerer; totterer

opozoríti avertir, prévenir quelqu'un de quelque chose, mettre en garde, aviser quelqu'un de quelque chose; attirer (ali appeler) l'attention de quelqu'un sur quelque chose, faire observer (ali remarquer) quelque chose à quelqu'un ; (uradno) notifier

opozoriti učenca od koncu četrtletja, polletja donner un avertissement à un élève à la fin d'un trimestre, d'un semestre

op-pandō -ere -pandī -pānsum (ob in pandere) razpe(nja)ti, raztegniti (raztezati, raztegovati), razprostreti (razprostirati) proti čemu, pred čim: Vulg., Tert., Prud., Hier. — Od tod subst. pt. pf. oppānsum -ī, n odelo, odeja, obleka, ovoj, omòt: corporis Tert.

Oppius 3 Ópij(ev), ime rim. rodu, izmed katerega je najbolj znan Cezarjev prijatelj C. Oppius Gaj Opij: Ci. ep., Suet. Oppia -ae, f Ópija

1. soproga Lucija Mindija: Ci. ep.

2. vestalka: L. Kot adj.: lex Oppia L., T. Opijev (= ljudskega tribuna Gaja Opija) zakon; Oppius mons Varr., Fest. Opijev hrib, eden od dveh hribov, ki tvorita Eskvilin (mons Ēsquilīnus).

op-pōnō -ere -posuī -positum (ob in pōnere)

1. na(s)proti postaviti (postavljati), položiti (polagati), postaviti (postavljati), položiti (polagati), (po)držati pred (ob) kaj, pass. nasproti stopiti (stati), se uleči (ležati): Petr., Cels. idr., o. manum fronti O. dati na čelo, oculis (ante oculos) manū o. O. ali manum ad oculos Suet. zasloniti (zaslanjati), zakri(va)ti si oči z roko, auriculum H. nastaviti, prožiti, pomoliti, fores oppositae O. nasproti postavljena = zaprta; med.: luna … opposita soli Ci. ki je stopila soncu nasproti; poseb. kaj v varstvo ali bran, obrambo (čemu) na(s)proti, kaj pred kaj postaviti (postavljati): exercitum barbarorum copiis Cu., armatos ad omnes introitus C., turrim ad introitum portūs C., castra ante moenia L., alicui equites C., se alicui C. idr., pro carissimis pignoribus corpora o. Cu. te predrage zastave zaslanjati s svojimi telesi, urbs barbaris ut propugnaculum opposita N. nasproti stoječe, moles oppositae fluctibus Ci.; o mestih: oppidum oppositum Thessaliae C. ki stoji nasproti Tesalije, Rhegion oppositum contra Lanclēia saxa O.; occ.
a) kot kockarski t.t. staviti proti (za protidobitek): pono palium: ille suum anulum opposīvit (= opposuit) Pl.
b) kot t.t. raznih voznikov: o. currum Sil. ali samo opponere Plin. zavoziti preko poti, zapreti (zapirati) komu pot z vozom (da se naslednji voz zadene ob njega in prevrne).

2. metaf.
a) nastaviti (nastavljati), izpostaviti (izpostavljati), prepustiti (prepuščati): Gell., ad omne periculum solus opponitur Ci., se periculis o. Ci. izpostaviti (izpostavljati) se nevarnostim, nudatas radices hiberno frigori Plin.
b) komu kaj kot strašilo pred oči postaviti (postavljati), predočiti (predočevati): alicui formidines Ci., oppositus est terror Antonio Ci.
c) postaviti kak nasprotni razlog, opreti (opirati) se na nasprotni razlog, navesti (navajati) kaj proti čemu, ugovarjati, nasprotovati, oponírati: Q., quid habes, quod mihi opponas? Ci., quid opponas si negem? Ci., aliqui nomen, valetudinem alicuius Ci.
d) primerjaje na(s)proti postaviti (postavljati), v pass. = na(s)proti stati: Ph., Sen. ph., Gell. idr., multis secundis proeliis unum adversum C., omni virtuti vitium … opponitur Ci. stoji nasproti, his quattuor causis totidem medicinae opponuntur Ci.
e) kot jur. t.t. v zastavo da(ja)ti, zastaviti (zastavljati): o. res suas ad securitatem creditorum Sen. ph., ager oppositus est pignori ob decem minas Ter., o. domos nostras Vulg., animam suam tibi Vulg.; v besedni igri s pomenom pod 2. a): villula vestra non ad Austri flatus opposita est ..., verum ad milia quindecim et ducentos Cat. — Od tod adj. pt. pf. oppositus 3 nasproten, nasprotujoč, protiven, subst. opposita -ōrum, n nasprotujoči si stavki, protislovja: Gell.

Opomba: Star. pf. opposīvit: Pl.; sinkop. pt. pf. oppostus: Lucr.

opportūnitās -ātis, f (opportūnus)

1. ugodna (priročna, pripravna) lega, priročnost, pripravnost, primernost: loci C., S., viae Plin. iun., regionis Sen. ph.; meton.: custodia huius opportunitatis Cu. tega ugodnega kraja.

2. metaf.
a) ugodnost časa, dobra doba, dobro obdobje, ugoden trenutek, lepa (ugodna) priložnost (prilika) (gr. εὐκαιρία): temporis C., Ci., divina Ci. ugoden, od boga urejen (povzročen) slučaj, o. suae liberorumque aetatis S. ugodna, vabljiva priložnost, ki se ponuja ob njegovi starosti in starosti njegovih otrok; pooseb. Oportúnitas = Priložnost, boginja ugodne (lepe) priložnosti: ipsa Opportunitas non potuit mihi oportunius advenire Pl.
b) ugodna (primerna, ustrezna) telesna pripravljenost (kondicija), ugodna (primerna) telesna zasnova ali duševna osnova (zmožnost): omitto opportunitatem reliqui corporis Ci., quanta opportunitas in animis hominum ad res maximas Ci.
c) ugodna (srečna) okoliščina, pripravnost, ugodnost, prid, korist, obresti, obrestovanje: opportunitate aliqua data C., habere opportunitates Ci. nuditi (dajati) obresti, obrestovati se, belli opportunitates Ci. vojne obresti, opportunitates maritimae L., fluminum opportunitates Ci. obresti, pa tudi = ugodne rečne razmere: Vitr.

opposé, e [ɔpɔze] adjectif nasproti ležeč ali postavljen, nasproten; masculin nasprotje

angle masculin opposé protikot
opposé à quelque chose nasproten, nenaklonjen čemu
à l'opposé de nasprotno, v nasprotju z, za razliko od

opposite¹ [ɔ́pəzit] pridevnik (oppositely prislov)
nasproten (to)
različen

opposite number nasprotek, pendant
to be opposite to biti nasproti, biti popolnoma drugačen od, nasprotovati

op-primō -ere -pressī -pressum (ob in premere)

I.

1. (po)tlačiti, na tla pritisniti (pritiskati), zatisniti (zatiskati), tiščati: Pl., taleam pede Ca., oppressus onere armorum C., classis a praeconibus oppressa Ci. potopljeno, o. sinistrā manu mulieris pectus L., digito linguam Cael., ora loquentis O., opprime os! Ter. drži jezik za zobmi! jezik za zobe!, o. oculos (sc. morientis) Val. Max.; occ.
a) potlačiti, zmečkati, pomečkati, zadušiti, zadaviti, ubiti, zasuti: ne quis porcellus a matre opprimatur Varr., o. fauces Sen. ph. komu usta pripreti = ne dati mu na ves glas govoriti; toda o. fauces alicuius manu suā Suet. zadaviti koga s svojo roko, sidunt rimae subito et opprimunt operatos Plin., trabem deicere et hominem opprimere Icti., ruinā conclavis opprimi Ci., arenarum mollibus oppressus Iust., terrā oppressus Ci.
b) ogenj (za)dušiti, (po)gasiti: flammam ore in ardente Enn. ap. Ci., aquae multitudine vis flammae opprimmitur Ci.
c) pogoltniti (goltati) = ne izgovoriti (izgovarjati): litterae neque expressae neque oppressae Ci.
d) v boju podreti (podirati), na tla (z)valiti: miles Gallus ab equite Romano oppressus Suet.; pesn. = (sploh) podreti (podirati): iaculo leonem Val. Fl.

2. metaf.
a) (po)tlačiti, (za)dušiti, (u)dušiti, zatreti (zatirati), čemu ne da(ja)ti duška (prostora) čemu, ne (po)kazati česa, zadrž(ev)ati, ovreti (ovirati), zavreti (zavirati) kaj: tumultum L., motum Eutr., orientem ignem L., invidiam N., dolorem, potentiam Ci., libertatem N., iram S. pogoltniti, požreti, desiderium Sen. ph., mentionem memoriamque contentionis L., fraudem L. spodnesti, preprečiti, orationem Ci. postaviti se po robu izjavi, nasprotujoče nastopiti proti izjavi, aliquid opprimere atque abscondere Ci. ali insigne (znak) veri o. Ci. prikri(va)ti, tajiti, (za)tajiti (zatajevati); occ. α) uničiti (uničevati), pogubiti (pogubljati), upropastiti (upropaščati); v pass. = obnemoči, iznemoči zaradi česa, pod čim, pri čem, podleči komu, čemu, pri čem: o. aliquem iniquo iudicio Ci., insontem falso crimine L., occasionem sui opprimendi dare N., opprimi factione militari Eutr. β) podjarmiti (podjarmljati), zasužnjiti (zasužnjevati): patriam oppressam in libertatem vindicare N., Athenas servitute oppressas tenere N. v hudi sužnosti držati, rem publicam oppressam tenere Val. Max. oblastno delovati (vplivati) na razvoj državnih (javnih) zadev, s trdo roko urejati javne zadeve. γ) obvlad(ov)ati, nadvlad(ov)ati, užugati, ugnati, podvreči, premag(ov)ati, (u)krotiti: nationem Allobrogum Ci., bello eum N., bello reliquias Ci., adversarios N., Catilinae latrocinium Ci., legionem C. uničiti; poseb. koga zalotiti, prijeti, ujeti, zgrabiti, zapreti, v zapor dati: muscam Ph., suspectissimum quemque Suet., desertorem Icti.
b) (po)tlačiti, (po)treti, stisniti (stiskati), pritisniti (pritiskati), (za)težíti: animus demissus et oppressus Ci., calamitas eum oppressit Ter., opprimi invidiā, aere alieno, onere officii Ci., opprimi onere faenoris S., opprimi totius corporis doloribus Ci., timore oppressus C. prevzet od strahu, navdan s strahom, ves prestrašen, somno oppressus C. v trdnem spanju, trdno speč, pogreznjen v spanec; poseb. tako rekoč „vrat zadrgniti (zadrgovati)“ komu, prijeti (držati) koga za vrat = pritisniti (pritiskati), trdno držati koga (da npr. izpolni svojo obljubo), ne izpustiti (izpuščati) koga: Pl., institit, oppressit, non remisit Ci. —

II. (nenadoma, zahrbtno, zavratno) napasti (napadati), navaliti (navaljevati), planiti na koga, prestreči (prestrezati) koga (poseb. kot voj. t.t.): Ciceronem S., comminus aliquem Hirt., matrones in Eleusinis sacris noctu Iust., in tabernaculo opprimi C., repentino adventu incautos L. ali improvidos incautosque hostes L., hostem imprudentem N. ali inopinantem C. = nenadoma napasti; metaf.

1. presenetiti (presenečati), (i)znenáditi, (z)bloditi, vnesti (vnašati) zmedo, (z)mešati: numquam ille me opprimet consilio Ci. z naglico svojega sklepa, ne subito a me opprimantur (sc. z vprašanji), haec sum rogaturus Ci.

2. (o stvareh) prestreči (prestrezati), zaje(ma)ti, uje(ma)ti, dobi(va)ti, naj(deva)ti, presenetiti (presenečati), doseči (dosegati), zade(va)ti, dolete(va)ti, zateti: Antonium mors oppressit Ci., hominem opprimit tantus improviso morbus Ci. napade, prime, zgrabi, aliquem lux (dan) ali nox oppressit Ci., L., oppressi luce copias instruunt Hirt., clade, igni opprimi L., oppressus fraude loci V. prevaran; abs.: hiems oppressit L. je prišla.

opravíčiti excusar

opravičiti se excusarse, dar (ali presentar) sus excusas
opravičil te bom pri njem te excusaré con él
opravičiti se za izostanek od seje excusarse de asistir a la sesión